Ko prebiram Brankino knjigo v nastajanju, opazim:

Takoj ob Branki Mira. Potem Majda. In tako dalje. Imena, ki se vračajo. Stalne sodelavke in sodelavci.

Poglejte samo seznam Mirinih koreografij, odrskih gibov in mentorstev v sodelovanju z Branko.

Pred časom so v ptujskem kinu vrteli biografski film o Isadori Duncan (1969).V pogovoru po njem so obujali spomine na začetke sodobnega plesa na Ptuju.

Na Ptuju se je sodobno plesalo že zdavnaj. Po zaslugi Mire in Majde. In plesna družina Gea obstaja še danes.

Branka je začela gledališko ustvarjati na Ptuju natanko pred pol stoletja.
Ko bo izšla knjiga o njenem delu, bo to tudi vpogled v kulturno in družbeno zgodovino mesta.
V ljudi, njihova sodelovanja in tisto, kar je iz teh sodelovanj zraslo.

Upam, da bo kmalu kdo raziskal in popisal tudi Mirino plesno ustvarjanje.

Brankino in Mirino delo sodita v knjižno zbirko o zgodovini ptujskega gledališča.
Prav bi bilo, da v njej dobita svoje mesto. Mesto, v svojem mestu.