Ko v naših krajih slišiš, da je šel nekdo v Ormož, zna biti to hudič. V Ormožu je namreč bolnišnica, kot so 'Vojnik', 'Idrija', 'Polje', 'Begunje' ...
Ne vem, zakaj, ampak psihiatrija je ena malo posebna reč, se vam ne zdi?1 Kajti: Greš k zobozdravniku, da ti polgeda gnil zob, h kirurgu, da ti odstrani tur, urulogu lulčka kazat, ali magari na kolonoskopijo, da ti pogledajo v zadek - in o vsem tem ni problem govoriti. Če pa greš k dohtarju, ki ti pogleda v glavo/dušo - o tem se pa ne govori.
(Saj res: kje domuje duša? V glavi? Srcu? Jetrih? Živcih? Glavo nam bo namreč razneslo od sile, rečemo; srce se nam para, na jetra nam gre, živce nam kravžla. Aja, kakšna stvar nam lahko gre tudi na k., kdaj koga pošljemo u tri p.m. Kje je torej doma ta naša duša/psihsa?)
'Ormož' je zame predvsem spomin na nekaj drugega: iz Ormoža je bil stric Jakec. Veeeeeelik humorist. Glasbeni 'natur talent'. Igral je na vse, kar je imelo vsaj eno žico. Če ni bilo pri roki nobenega instrumenta, pa na glavnik. Samo en primer njegove šaljivosti: nekoč, za žegnanje na Anino (cerkvica na gričku blizu Borla), se je spravil v spovednico in ni vrag - neka ženička je zavila k njemu ... Kaj je revica dobila za pokoro, si sploh ne upam predstavljati. Jakec je bil po poklicu elektrikar in neskončno smešno se mu je zdelo, da mora hodit k primariju psihiatrične bolnice menjavat žarnico; ker s pacienti je človek znal, zamenjati žarnico pa nekako ni šlo.
Nakar še en Jakec: sladoled pri "Jakecu". Najboljši sladoled 'smetana' na svetu. Ne zimski sladoled; pač pa čisto pravi, mrzel, mlečni, z okusom po smetani. Od takrat sladoleda več ne porajtam glih kaj dosti. Ajde: jogurt - približno nekaj takega kot Jakčeva smetana, zelo približno - če je res zelo zelo dober. Se spomni kdo ledenke Ljubljanskih mlekarn? Približno takšna je bila tista smetana 'pri Jakecu' ... gosta, ampak bolj sladka ... Ah, ne da se povedati. No, vsaj jaz ne znam.
In kar se še Ormoža tiče: na pamet sem znal vozni red vseh vlakov na relaciji Ormož - Ptuj - Ormož; razlog pa nežna, luštna dolgolaska. "Trikrat preštejen fsako tvojo pismo," je znala reči. Kako lahko eno pismo šteje trikrat !?!, sem si mislil. Dokler me ni naučila nekaterih ormoških izrazov. Šteti, recimo, pomeni: brati; cintor - pokopališče, hmajoh - pa je lenuh.
Kliče oni dan med vajo neka neznana slovenska številka. Maestro Patrick ravnokar vadi z zborom; fraj sem, pa sprejmem klic in zginem neslišno iz dvorane. Kliče gospa iz Ormoža. Iz knjižnice.
- Smo vas hteli pitati, če bi vas lehko povabli v ormoško knjižnico, da bi predstavili vaše knjige, prijazno pravi in to z zelo malo tiste lepe ormoške melodije v glasu.
- Jezus, gospa, jaz sem napisal samo eno knjigo, rečem (in si mislim: pa še tista je za en drek, bi rekla prof. Čretnikova.)
- Saj, pravi gospa na drugi strani, vidim, na Ptuju v knjižnici jih majo, zakaj pa jih te mi nemamo? Kje bi jih lahko nabavli?
- Ne morete, zelo mala naklada je bila, ni jih več za kupit.
Eno knjigo sem poklonil ženi, eno sinu in eno obdržal na svojih policah. Ostale so šle. Na letošnji tradicionalni poletni počitniški čistilni akciji brisanja prahu s knjig pa se je nekje našel še en izvod futur-turističnega romana o prihodnosti Ptuja z naslovom 69.
- Gospa, eno knjigo mam še, pravim. Ona pa, da bi jo kupili.
- Ne morete; ko pridem v Ormož, vam jo bom poklonil.
Tako bom nekega dne šel v Ormož.
Mogoče bom zavil prej še na cintor k Jakecu in Slavku. In z bratrancem Petrom, upam, na kupico k Prosniku. Takrat bo letošnje že odvrelo.
***
Fotografija je bila posneta s tržaškega delovišča s pogledom proti Ormožu.
- - -
Pripips:
1) Psiholog David Rosenhan je izvedel eksperiment: osem čilih in zdravih ljudi so dali v različne psihiatrične bolnišnice. Tam so se vedli popolnoma običajno. Kaj mislite, po koliko časa so jih odpustili? V poprečju po 19-ih dnevih! En psevdo-bolnik je ostal v obravnavi celo 52 dni! Vse, kar so "zdravi bolniki" rekli ali naredili, je bilo interpretirano v kontekstu njihove domnevne bolezni. Sklep eksperimenta: Nagnjeni smo k temu, da vidimo, kar pričakujemo; vidimo tisto, kar bi radi videli. Vidimo, kar verjamemo.