Letos si bom na Borštniku ogledal vse tekmovalne uprizoritive.
Prvič - ne, drugič v življenju - bom videl vse. Prvič - davno, pred leti - sem moral gledati vse, ker sem bil član žirije za podelitev nagrad. Zdaj sem si zaželel. 

Direktor BS Aleš Novak mi je prijazno - in velikodušno - odobril komplet vstopnic gratis. Na njih zdaj tam, kjer bi morala pistai cena, piše: vabilo. Resnica je, da sem ga prosil zanje. Iz naslova skupnega večletnega projekta, ki ga konec junija končujem: na SiGledal-u so "parkirane" tudi digitalne razstave Borštnikovega srečanja. In moj zavod Novi Zato. je delel tudi to. (Ob tej priliki: Daša & Co. - Daša bo vedela, katera Daša - hvala za več kot dobro sodelovanje vsa ta leta". (No, naj še za konec malo pohvalim te razstave: zelo zgodaj so priromale na evropsko digitalno knjižnico Europeano in ex direktorici Boršnikovega, Alji Predan, se je to zdelo pomembno, berem.)

Tako zdaj vsak večer srečujem ljudi; tudi kar nekaj Ptujčanov prihaja, vidim, precej redno. In kolege gledališčnike, jasno. Tiste, ki so med gledalci. Izmenjamo besedo, dve o predstavi, ki jo gledamo (če smo na pavzi, med odmorom, da si pretegnmo noge), ali, ki jo bomo gledali (ko čakamo, da gremo v dvorano), ali sinoči po predstavi npr. z Vladom Novakom kar nekaj več besed, ker me je povabil na pivo.

Beseda dve o predstavi, potem pride zelo zelo pogosto isto vprašanje. Tole, tisto iz naslova zgoraj:

"In ti? Kaj kaj delaš? Delaš kaj?"

Odgovrim: "Nič takega, na kar ti zdaj misliš."
Ker z vprašanjem največkrat misli, ali kaj režiram, ali kaj pripravljam za na oder.
"Ne," rečem in v glavanem ne rečem, kar bom rekel vrstico dve spdaj.
Sogovornik čuti, kaj hočem reči, oz. česa nočem reči, in hitro vljudno menja temo.
Če teme ne bi menjal, bi dodal: "Pišem prošnje za službo."

(No, čisto čisto v resnici delam še kaj drugega, ampak, o tem kdaj drugič. Ker ni čisto nezanimivo to, kaj delam, ko ne delam.)

Torej po cca 35-ih letih dela, službe, delovnega razmerja, bom prvega julija privič brez rednega dela.
Doslej sem 35 let prodajal: režijo, predavanja, prevode, pisanje, vodenje.
Kadar nisem režiral, predaval, prevajal, pisal in vodil, sem imel tako, kot se reče, "za socialno varnost", zgoraj omenjeni projekt SiGledal.

Nisem se več znal/mogel/uspel ... prodati kot režiser, prevajalec, predavatelj, učitelj, voditelj.
Zato sem postal prijavitelj. Zdaj se prijavljam na delovna mesta za ...

V kakšnem od prihodnjih zapisov - če bo kak interes - napišem, kaj vse zanimivega se mi je že pripetilo pri teh prijavah oz. okoli njih. Oziroma, kaj delam, ko ne delam. In o tem, kako se znova učim. Nove vešče. Skila, kot se reče. Imenuje se: oz. preživetvena strategija. Stare veščine so odklenkale, naučil se bom novih. 

Slutim, da zares zanimivo šele prihaja. 

_ _ _

P.s.
Mirno - valjda kot se s tujko reče, delite ta zapis. Če vam je. Mogoče me pa ravno kak vaš fb prijatelj rabi, samo (in Samo) še tega ne ve ;-)