Mestnogledališki puzzle - 0

Kaj? Zakaj?

Pred časom smo se trije kar nekaj časa pogovarjali o tem, kaj smo se štirje pred petimi meseci natančno dogovorili.

Ugotovil sem, da si je vsak zapomnil kak košček. Ko smo si vzeli čas in sestavili te delčke, smo dobili celotno sliko. Sliko, za katero smo si na koncu vsi rekli: "Ja, točno, res je - tako je bilo."

Pa sem pomislil:
Mestno gledališče Ptuj bo letos staro trideset let.
Mu pripravimo svojevrstno darilo?
Kaj če bi mi, vsi skupaj, sestavili koščke in nastala bi ena taka skupnostna slika o nastajanju in vztrajanju MgP skozi tri desetletja?
(Zdaj še lahko, morda pa že čez nekaj let več ne bom mogel dati roke v ogenj, da je bilo nekaj tako in ne drugače.)

Zato

torej dajem začetni, prvi impulz. Tebe pa vabim, da se mi pridružiš. Ja, točno tebe. (Boš čez par stavkov prebral/a, kako.)

Začenjem pisati o gledaliških dogodivščinah, pri katerih ste bili mnogi od vas zraven. Številni kot gledalci, mnogi kot sodelujoči, mnogi v zakulisju, nekateri v lokalni politiki in še na raznorazne druge načine. Vsak od vas, na katerega ta hip pomislim, ima kak svoj košček, ki paše na natančno določeno mesto slike o MG Ptuj.

Napišemo, sestavimo, vsi skupaj, sliko tridestletnega MG Ptuj? Gremo v ta skupnostni projekt?

Kako?

Napisal bom članek. Objavil ga bom tukaj, na spletu.
Vsak od vas ima mail, internet, mnogi fb. Moj članek boš lahko komentiral/a, me popravil/a, dopolnil/a, problematiziral/a ali drugače obrusil/a koščke mojih spominov. Predvsem pa dodal/a svoj košček.
TAKOJ ko boš na mail ali FB kaj napisal/a, bom to vključil v svoj izhodiščni članek.
Na ta način bo tvoj košček razširili, povečal trenutno sliko.

In takih "povabilnih" člankov bom napisal verjetno kar nekaj. Tale zdaj je "nulti". Kmalu bo sledil prvi.

Konec?

Na koncu bomo vse to objavili v e-knjigi. Mogoče celo tiskani knjigi. Avtorji bomo vsi! Samo M. Strelec & čisto vsak, ki bo prispeval kak svoj spomin. Lahko da nastane celo knjiga, ki bo imela - vsaj po mojem vedenju - največ avtorjev na svetu! Ptujska gledališka zgodba v Guinnessovi knjigi rekordov.

Knjigo bomo na koncu dali v prodajo.
CELOTEN izkupiček od naše knjige pa bomo zaružili za skupno srečanje in žur pred gledališčem.
Mogoče bo na koncu zgolj za bobi palčke in kikikriki, mogoče za vola na ražnju. Kdo ve.

In kdaj bo konec?
Bi lahko vse te koščke sestavili do konca tega leta? (Decembra 1995 je bilo ustanovljeno mgPtuj)
Mogoče bo pa koščkov toliko, da bomo potrebovali več časa.
Ne vemo. Bomo videli. Nič nismo nikomur obljubili, nič nam ni treba. Naredili bomo to, če nam bo. Če ne, pa ne.

Mozaik ali puzzle?

Najprej sem mislil, da bi sestavili en tak velik mestno-gledališki mozaik.
Vendarle smo doma iz nekoč rimskega mesta. Mozaiki so nam zato blizu. Arheologi so jih našli celo na dnu Drave.
Pa se mi je zdelo, da bi iz raznoraznih kamenčkov lahko sestavili preveč pobljubno sliko.

Če pa želimo sestaviti sliko iz puzzlov, vemo, da vsak košček sodi na točno svoje, edinstveno mesto. Ne da se ga dati kamorkoli. Samo na eno, edino, točno njegovo mesto paše. Vem, to je težje, ampak na koncu bo tudi veselje veliko; ko bomo sestavili sliko iz 100, 500, 1000, 3000 ? ... koščkov.
Koliko koščkov bomo našli v naših spominih?
Ne vemo.
Vsekakor toliko kot jih bomo natrosili vsi, ki bomo iz spomina potegnili svoj košček in ga ponudili drugim, da ga skupaj uporabimo za še večjo sliko, s še več koščki. S še več piksli.
Bo naša slika na koncu v 4K resoluciji? 8K?

Ogromno gledalcev, ustvarjalcev, sodelavcev, odločevalcev, nekdanjih mestnih svetnic in svetnikov, županov - da ne govorimo o vseh igralcih, režiserjih, scenografih, kostumogafih, glasbenikih in tako dalje in tako naprej - ... se je v 30-ih letih zavrtelo okoli hiše v srcu mesta - mgP.
Statistični podatki za ta tri desetletja niso noben problem. Gotovo jih bo direktor Srpčič v nekem trenutku delil z nami.

Mi pa bomo zbirali bolj nekvantificirane, nemerljive fragmente, subjektivne koščke in delčke, ki jih bomo skupaj sestavljali v veliko sliko o MGP.

Porumeneli spomini, blede lise, ofucani robovi, opraskane in zaprašene sličice na površini še vidnega spomina.
Občutki, doživetja, hrepenenja, razočaranja, navdušenja in polomije.
Gledališče je stičišče sanj, resničnosti, iluzij in preklemane fizične stvarnosti.

Take reči bomo sestavljalil, si mislim.

Pa začnimo

Prihodnji članek bo imel naslov: mgPuzzle - 1.
In potem tako naprej.

Dobrodošel, dobrodošla v našem skupnostnem projektu!
Kako lahko konkretno sodeluješ?

Preprosto:

Če te moj zapis spomni na karkoli, kar kakorkoli zadeva mgP, mi napiši in pošlji na: samo.strelec@gmail.com.
Ali pa odloži svoj komentar na socialnem omrežju fb, kjer bom delil tukajšnje članke.
In to je vse. Ostalo bom naredil jaz.
(Seveda: članek lahko tudi deliš, označiš na fb osebe, za katere misliš, da bi znale še kaj reči na konkretno temo ali pošlješ prijatelju po mailu link do članka.)

Pripravljeni? Gremo?

Ni nam treba hiteti.
Papirja imamo zadosti, neskončni digitalni papirni trak takorekoč. Kot tisti printer na luknjice nekoč. Iglični tiskalnik, tam nekje, ko smo začeli sanjariti o ponovnem poklicnem gledališču na Ptuju, takrat so bili še takšni. V SŠC (srednješolskem centru) je bil en tak Honeywell računalnik, velik za celo učilnico. Učilnico 318? Tanja (Tonejc Meško), nas spomniš? Ti si nas učila, kaj je to algoritem; if -> then -> go to.
Tista leta smo se mnogi spraševali: kakšne korake moramo narediti, da bo prišlo do ponovne profesionalizcije gledališča na Ptuju? Kako bomo vedeli, že po poti in ne šele na koncu, da so koraki pravi?

Eto, pa smo začeli.

Če boš delil/a svoj spomin, utrinek, doživetje - bo to super. Postal/a boš soavtor/ica bodoče knjige.

Za začetek ponujam torej nekaj svojih koščkov: mgPuzzle - 1 objavim kmalu.

Začenjamo sestavljati. Krasna slika bo na koncu. Iz mnogih, premnogih plasti, delovala bo morda celo tako, kot nekakšna 3d slika.
Se spominjaš tistih starih razglednic tam iz 80-ih? Če si jo pogledal pod kotom, se je slika spreminjala, postala "globinska". (Menda zdaj obstja zaščita za mobitel, nalepka, ki onemogoči drugemu, da bi videl, kaj ti tipkaš. Pod kotom se ne da videti. To je v bistvu replika tiste takratna 3d razglednice ... Nihil novum sub sole.)
Poglejmo torej na MGP iz čim več kotov. Zberimo čim več puzzlov. S čim manj zaščite.

***

Ps.
Mogoče še dve tehnološki pomagali:

1
Če bi te tema zanimala na daljši rok: spodaj v nogi strani www.zato.si je en tak znak s tremi črticami: to je RSS orodje; namestiš si aplikacijo za branje-spremljanje in zmeraj, ko bom napisal nov članek, ti bo samodejno "priletelo obvestilo", da je na voljo nova vsebina.

2
V desnem zgornjem kotu strani pa je ikona za oznake, nekakšne nelepke, "tag-e": vsakogar, ki ga v članku imenujem, označim. Vsak, ki bo prispeval svoj košček, bo označen (in kot rečeno soavtor knjige). Tako se lahko zmeraj poiščeš in vidiš, v katerih člankih vse "nastopaš".

Tako. Zdaj imamo vse, kar porebujemo za začetek.
Pod črto iz zvezdic, ki sledi spdaj, bom pa nabiral, zbiral, sortiral, kar mi boš poslal/a.
Nekoč - izpisan v kurzivi - bo tukaj tudi tvoj košček. Tvoj spomin. Tvoj prispevek.
Na koncu ti bomo hvaležni. Ker bo zaradi tebe slika polnejša, popolnejša, bolj globinska.

*********************************************************************************************************

No, takoj po objavi "nultega članka", smo dobili že kar dva koščka. Torej smo že trije avtorji nastajajoče monografije!

Tanja Meško Tonejc:
Ja, Honeywell, kako smo bili v CSUI ponosni! Takrat, ko smo začeli sanjati o pravem računalniku, smo se še imenovali Center srednjega usmerjenega izobraževanja. Mislim, da sta računalniška prostora imela številki 301 in 302. Marca 2025 bo minilo 41 let od takrat, ko sem začela delo v DSS kot vodja Računalnika! In tam sva se spoznala :)

Savo Djurović:
Zato! >>>MgP>>>puzzle>>> SESpTuAzVzLJlAeNKA
>>> uganka, ki je rešila sebe.
Uganka, ki je sestavila obdobje.

Prihodnjič: Začetki