14-04-25 8:11 Navodilo - 3

Fritz B. Simon

Navodilo za populizem

ali: Prevzemite oblast Vi!

Prevedeno po: Fritz B. Simon: Anleitung zum Populismus oder: Ergreifen Sie die Macht! Heidelberg, Carl-Auer Verlag, 2. izdaja, 2024. S prijaznim dovoljenjem založbe. Vse pravice pridržane.

Kazalo

1 Čemu ta knjiga? (Program)

2 Poiščite si soborce! (Zarota)

3 Pripovedujte zgodbo, v kateri bi rad nastopal vsak!

(Story)

Svet je v svojih medsebojnih odnosih nedoumljiv. Večino ljudi to zmede in vodi do tega, da se počutijo nemočne in prepuščene na milost in nemilost nevidnim silam. In nato iščejo razlage za to, kar se dogaja njim in drugim. To je Arhimedova točka, iz katere lahko posežete v svet Vi.

Ljudje razmišljajo v zgodbah. Zato so zgodbe najboljše sredstvo, da za stvar, za katero Vam gre, vplivate na razmišljanje ljudi. Razlogi, zakaj so zgodbe tako uporabne, ležijo v več sočasnih delovanjih: poenostavljajo visoko kompleksne socialne dinamike na način, da jih vsak, ki jih sliši, bere, vidi na odru ali v kinu, lahko razume – neodvisno od izobrazbe, inteligence in kulturnega ali subkulturnega ozadja. Poleg tega zgodbe s primeri pojasnjujejo, kako funkcionira svet, brez da bi utrujale s pompoznimi teorijami. Opisujejo dejanja in tako hitro in neposredno posredujejo ideje, kaj je treba kdaj kako narediti, da bi rešili aktualne probleme. Poleg tega odpravljajo razliko med mišljenjem in občutenjem, ker se vsak lahko poistoveti s akterji ter čuti in sočustvuje z njimi, kakor tudi z njimi premišljuje, kako iziti iz vsakokratne zgodbe nepoškodovan ali celo kot zmagovalec.

Da bi lahko uporabili zgodbo, si Vam sploh ni treba izmisliti lastne. Navsezadnje nismo vsi nadarjeni avtorji. Dovolj je, če izkoristite zgodbe, ki že obstajajo. Konec koncev jih pripovedujemo že tisoče let, da bi z njimi razložili svet. Za Vaše namene so posebej priporočljivi miti o junakih. Pri tem lahko vlogo junaka dodelite sami sebi, lahko pa tudi - če ne bi radi stali v prvi vrsti in raje vodite iz ozadja - poiščete kakšnega atraktivnega akterja, ki bo prevzel to vlogo. Pomembno je, da izberete tak vzorec zgodbe, pri katerem gre za borbo med dobrim in zlim, bitko mnogih, ki so dobri, ampak šibki in pasivni, in se počutijo prepuščeni na milost in nemilost zlemu, močnemu in dejavnemu nasprotniku.

Sledite tej shemi, ki se že stoletja nahaja in prenaša v mitih ter je prestala ultimativni preizkus v praksi.

Prvi korak je, da aktualni položaj države in njenih prebivalcev, “naroda”, opišete kot katastrofalnega. Je v takšni krizi, da brez posega višje silne, ki bi ga rešila, ni videti izhoda. Najenostavnejša je zgodba, v kateri igra glavno vlogo zunanji sovražnik. Aktualna vlada, ja, aktualni politični sistem nasploh, položaju ni dorasla. Zato so potrebni radikalni ukrepi. Nekako tako mora zveneti implicitno sporočilo zgodbe.

Nadalje seveda morate ta pesimistični opis trenutnega položaja predočiti svojim tovarišem iz jedra Vaše bojne skupine: v stiski je treba držati skupaj. Takšna - najbolje eksistencialna - grožnja ima povezovalni učinek. Ker abstraktne nevarnosti povzročajo malo emocionalnih učinkov, jih je pomembno poosebiti. Potrebujete konkretnega sovražnika, proti kateremu se je treba boriti. To je lahko določena oseba, družbena skupina, narod, rasa ali razred (o metodah, kako si zgradimo sovražnika, več kasneje.)

Da je soglasje o opisu aktualnega katastrofalnega stanja vaše države ali tudi sveta v vaši skupini šele začetek, naj bi bilo kakopak jasno. Prav tako pa naj bi Vam bilo jasno tole: Če Vam takšnega pogleda ne uspe razširiti v javnost in doseči, da bo postal verjeten in široko sprejet, boste Vi in Vaši ljudje šli v zgodovino zgolj kot sektaška skupina norcev in čudakov - ne glede na to, kako genialne znajo biti vaše zamisli. Zaslužena priznanja prihodnjih generacij boste dobili samo, če boste znali prenesti v javnost, da imate prav Vi. Ideje se širijo kot virusi, kar pomeni, da mora Vaša skupina delovati kot vir okužbe. In med infekcijami se prenašajo najhitreje tiste, katerih prenos je povezan z užitkom (na primer HIV).

Da bi to dosegli, morate pripovedovati zgodbo, ki je razumljiva vsakomur in ki zapeljuje, če že ne k užitku, pa vsaj k zadovoljujoči soudeležbi. Za to lahko zadošča že, da se mnogi ljudje radi postavijo na pozicijo dobrih in nemočnih, ki se jim godi krivica; druge pa se da fascinirati bolj s pomočjo narcističnih obljub, da so del nečesa velikega.

Sestavine takšnih populistično-uporabnih zgodb so:

Obstaja nekaj takega kot od boga dana skupnost (“ljudstvo”, “rasa”, “narod” itd. = mi.
Tej skupnosti, narodu (= “nam”) gre slabo, ali pa je to, da bi nam lahko bilo bolje, akutno ogroženo.
Vodilne osebe (= “elite”), katerih dolžnost bi v bistvu morala biti skrb za dobrobit skupnosti - naroda – niso sposobne ali pa nočejo, da bi se primerno odzvale na grožnjo ali stisko – poleg tega njim ne gre slabo, kot gre narodu, temveč nesramno dobro.
Ko vso upanje zamre, pride junak (= “močan mož”) in njegovi zvesti soborci, ki vsem brezpravnim in zatiranim obljubijo upanje na rešitev.
Junak in njegovi ljudje imajo verjetno in vsakomur takoj razumljivo razlago za težavo: Obstaja sovražnik ali več sovražnikov (= “tujci”), ki ne pripadajo skupnosti (= “mi”) - pa čeprav se včasih skušajo pretvarjati, da je je temu tako.
Elite ne samo, da so odpovedale; s sovražnikom celo sodelujejo, so agenti zunanjega sovražnika v notranjosti (= “tujci”).
Sovražnik je zloben, močan in dejaven. Junak in njegovi zarotniški tovariši (= “dobri”), morajo svojo aktivnost in moč demonstrirati na očem vsem, ker sicer mu niso dorasli in nemočnega naroda ne morejo ščititi.
Ta zgodba mora bralca ali poslušalca povabiti, da se bo identificiral z dobrim, to se pravi junakom in njegovimi tovariši (= “mi”), se jim pridružil, in se skupaj z njimi boril za boljši svet proti notranjemu in zunanjemu sovražniku.
Kdor ni za dobre, je za slabe (= “sovražnik”), to pomeni, si ne zasluži usmiljenja in nobenega družbenega ali moralnega upoštevanja.
Dobri zmagajo, zli niso več močni ali dejavni, dobri (= “mi”) pa skrbijo za to, da to tudi nikoli več ne bodo (= “Happy End”).

Sovražnik je lahko posamezna oseba, vsekakor pa je priporočljivo izbrati raje socialno grupacijo, saj je posameznik lahko izključen in potem ne bi mogel biti več na voljo kot sovražnik. Poiščite si torej takšnega sovražnika, ki se ga bo dalo okarakterizirati z globalnimi pojmi: velekapital, komunizem, Judje, Islam, umazana zelena levica ali kaj podobnega. Potem boste na varni strani, kajti posamezni nasprotni primeri ne morejo ovreči, da nekomu lahko pripišete, da je krivec. Navsezadnje ena lastovka še ne prinese pomladi.

4 Uporabite dane politične strukture!

(Psevdoadaptacija)

- se nadaljuje -

***

Kolofon:

Člani znanstvenega odbora založbe Carl-Auer Verlag:

Prof. Dr. Dr. h. c. Rolf Arnold (Kaiserslautern)

Prof. Dr. Dirk Baecker (Dresden)

Prof. Dr. Ulrich Clement (Heidelberg)

Prof. Dr. Jörg Fengler (Köln)

Dr. Barbara Heitger (Wien)

Prof. Dr. Johannes Herwig-Lempp (Merseburg)

Prof. Dr. Bruno Hildenbrand (Jena)

Prof. Dr. Karl L. Holtz (Heidelberg)

Prof. Dr. Heiko Kleve (Witten/Herdecke)

Dr. Roswita Königswieser (Wien)

Prof. Dr. Jürgen Kriz (Osnabrück)

Prof. Dr. Friedebert Kröger (Heidelberg)

Tom Levold (Köln)

Dr. Kurt Ludewig (Münster)

Dr. Burkhard Peter (München)

Prof. Dr. Bernhard Pörksen (Tübingen)

Prof. Dr. Kersten Reich (Köln)

Dr. Rüdiger Retzlaff (Heidelberg)

Prof. Dr. Wolf Ritscher (Esslingen)

Dr. Wilhelm Rotthaus (Bergheim bei Köln)

Prof. Dr. Arist von Schlippe (Witten/Herdecke)

Dr. Gunther Schmidt (Heidelberg)

Prof. Dr. Siegfried J. Schmidt (Münster)

Jakob R. Schneider (München)

Prof. Dr. Jochen Schweitzer † (Heidelberg)

Prof. Dr. Fritz B. Simon (Berlin)

Dr. Therese Steiner (Embrach)

Prof. Dr. Dr. Helm Stierlin † (Heidelberg)

Karsten Trebesch (Dallgow-Döberitz)

Bernhard Trenkle (Rottweil)

Prof. Dr. Sigrid Tschöpe-Scheffler (Köln)

Prof. Dr. Reinhard Voß (Koblenz)

Dr. Gunthard Weber (Wiesloch)

Prof. Dr. Rudolf Wimmer (Wien)

Prof. Dr. Michael Wirsching (Freiburg)

Prof. Dr. Jan V. Wirth (Meerbusch)

Oblikovanje: Uwe Göbel z Alicia Rieke

Redakcija: Vera Kalusche

Prelom: Verlagsservice Hegele, Heiligkreuzsteinach

Tiskano v Nemčiji

Tisk in vezava: CPI books GmbH, Leck

Druga izdaja, 2024

ISBN 978-3-8497-0297-7 (Tiskana izdaja)

ISBN 978-3-8497-8185-9 (ePUB)

und Verlagsbuchhandlung GmbH, Heidelberg

Vse pravice pridržane.

Bibliografska informacija nemške Nationalbibliothek:

Nemška Nationalbibliothek navaja to publikacijo v Deutsche Nationalbibliografie; podrobnejši bibliografski podatki se nahajajo na internetni povezavi: http://dnb.d-nb.de.

Informacije o našem celotnem programu, naših avtorjih in založbi najdete na: https://www.carl-auer.de/.

Tam se lahko naročite tudi na naše novice.

Carl-Auer Verlag GmbH

Vangerowstraße 14 • 69115 Heidelberg

Tel. +49 6221 6438-0 • Fax +49 6221 6438-22

info@carl-auer.de

O avtorju:

Fritz B. Simon, dr. med., univerzitetni profesor za vodenje in organizacijo; psihiater in psihoanalitik, sistemski organizacijski svetovalec. Raziskovalo težišče: organizacijski in dezorganizacijski procesi v psiholoških in družbenih sistemih. Avtor in urednik približno 300 znanstvenih člankov in 35 knjig, ki so bile prevedene v 15 jezikov. Med drugimi: Toedliche Konflikte. Zur Selbstorganisation privater und öffentlicher Kriege (2001), Die Familie des Familienunternehmens (2002), Gemeinsam sind wir blöd!? Die Intelligenz von Unternehmen, Managers und Märkten (2004), Einführung in Systemtheorie und Konstruktivismus (2006), Einführung in die systemische Organisationstheorie (2007), Einführung in die systemische Wirtschaftstheorie (2009), Vor dem Spiel ist nach dem Spiel. Systemische Aspekte des Fussballs (2009), Einfuehrung in die Systemtheorie des Konflikts (2010), Wenn rechts link ist und links rechts. Paradoxiemanagement in Familie, Wirtschaft und Politik (2013), Einführung in die (System-Theorie der Beratung (2014), Formen. Zur Kopplung von Organismus, Psyche und sozialen Systemen (2018). Der Streit ums Nadelöhr (2019), Lockdown: Das Anhalten der Welt (2020), Stalin und der Apparat (2023).

***

Komentar prevajalca:
Zelo možno, da se spogledujete z mislijo, da bi na naslednjih volitvah kandidirali. Če se odločite, že veste, KAJ boste govorili drugim? KAKO boste govorili, vas lahko “pokoplje” ali je razlog, da bodo volivci “kupili” vaše zamisli. Če želite: včasih imam kak praktičen seminar o javnem nastopanju: tukaj. (Ampak ne se potem jeziti name, če ti bodo verjeli in boš moral/a preiti od besed k dejanjem ter pokazati kaj znaš.)