Ptujski arhivarji so pri raziskovanju neke druge teme v dunajskem arhivu odkrili dokument, ki demantira prvo omembo ptujskega gledališča:
Še starejše je, kot smo mislili!
Do sedaj smo govorili, da je bilo gledališče na Ptuju prvič pisno omenjeno daljnjega leta 1786.

V dokumentu s signaturo "AT-OeStA/KA MBeh InvA Akten 25, št. fotografije dokumenta: 626",  datiranem z letnico 1752, je omenjeno staro gledališče (Alten Comedien Haus) in sicer v zvezi s stanovanjem na parceli, kjer stoji stavba gledališča še danes. Gre za poročilo uprave Vojaškega invalidskega doma na Ptuju o njenem delovanju in vmes se omenja stanovanje v "Alten Comedien Haus".
Zato v Zgodovinskem arhivu Ptuj menijo, da zdaj obstaja dokument, ki priča o tem, da je imelo mesto gledališče (gledališko stavbo) na istem mestu kot danes že pred letom 1752.

Leta 1752 je recimo Benjamin Franclin ekperimentalno pokazal, da je strela električen pojav, ne pa, da se bogec krega. Šved Anders Celsius je istega leta predlagal svojo lestvico temperature; še danes jo vsak dan uporabljamo, ko pogledamo na vremensnko postajo. In če se vrnemo h gledališču: "šele" leta 1791, štirideset let kasneje, bo Goehte postal direktor in režiser dvornega gledališča v Weimaru. In če pogledamo v domače kraje: Linhart bo Županovo micko - prvo slovensko dramsko besedilo, ki velja nekako za začetek slovenskega gledališča, napisal leta 1789 in istega leta bo uprizorjena v Stanovskem gledališču (današnji ljubljanski Filharmoniji).

Vse od 1752 je torej na tej "hišni številki" - danes Slovenski trg 12, sam bog ve, kako pa se bo reklo naslovu čez tristo let - kontinuirano delovalo ptujsko gledališče.
Delovalo je v raznih pojavnih oblikah: potujoče gledališke skupine, ljubiteljsko gledališče, poklicno (nekoč) z in (danes) brez stalnega ansambla
Nastopali so v različnih jezikih: češke in italijanske potujoče družine, nemški špilavci, slovenski igralci.

Ko bo Zgodovinski arhiv Ptuj pridobil pravico za objavo, bom objavil tudi fotografijo dokumenta. Na roko je napisan, v gotski kurzivi; zelo lepo čitlijiv. Sicer pa, hvala kolegu Sandiju iz MGP za informacijo in Nataši Majerič Kekec iz ZAP za prvi komentar.

Tako.
Zdaj vemo, kdo ima najstarejšega.
Počakajmo samo še arheologe, da bodo dokazali obstoj rimskega amfiteatra v Poetovioni.

Mestnemu gledališču Ptuj pa dotlej predlagam reklamni slogan:

V srcu mesta. Že od 1752.

Kako bi se to prevedlo v velike jezike?

शहर के केंद्र में. 1752 से
自1752年以来. 在城市的中心
1752年以来. 都市の中心部
En el corazón de la ciudad. Desde 1752.
In the heart of the ciyt. Since 1752.
Im Herzen der Stadt. Schon seit 1752.

***

Fotografija:

Grafika prikazuje ptujsko gledališče približno sto let kasneje, okoli leta 1870.

---

Pripips:

Hvaliti se s starim, ko pa dandanes največ velja, kar je mlado, novo? Najnovejši telefon, nov avto, nova - mlada žena ali mlad laver itd.
Stara vina v ex-županovi Orniggovi kleti - koga brigajo? Koliko jih je, katera, kakšna so, čigava? Kje so? So še v kleti, v vinski arhivi, ali je zdaj tam banči trezor modre sosede NLB?
OK, ne rečem, tudi oldtajmerji lahko imajo veliko vrednost; še posebej, če ga vozi ex predsednik; smo videli.