Motil sem se.
V svojem početju uživam namreč bolj, kot sem pričakoval.

Rotovž: kaj (se) dogaja; ko ideja sreča stvarnost

Tega, da pri svojem delu uživam, sem se — jasno — "navlekel" pri režiranju. Ne more biti »delanje predstav« muka, tlaka, šiht. 
In to uživanje moje telo očitno kar samo išče pri vsem, kar počnem. Ko predavam, pišem …

Pri čem uživam zdaj v Mariboru?

Oktober je posvečen poslušanju. Učenju.

Srečal sem se z bodočimi »sostanovalci«. Bil sem na kolegiju v knjižnici, da sem vsaj malo spoznal ljudi, ki jih bom v prihodnje srečeval vsak dan. Spoznal sem vodstvo galerije, ki bo imela prostore nasproti. V Narodnem domu spoznavamo kandidate za vodenje kina, pa tudi producent za celo hišo bo kmalu znan. Takrat bo bodoča jedrna ekipa Rotovža popolna.
Sedli smo tudi s predstavniki Mestne občine Maribor in podjetja, ki je zadolženo za komuniciranje Rotovža. Pogovarjali smo se o tem, kar še pride.

 

Gradbišče?

Ja, bil sem tam.
O tem bom pisal posebej. Vtisov je preveč za mimogrede.

Prihodnji teden se srečam še z arhitektom, avtorjem našega bodočega kulturnega stičišča, dvorišča, vozlišča, prepletišča …

A ni hecno, kako težko je z eno besedo reči: to je to?

Ne vem še, kakšen bo uradni slogan. Še manj vem, kako boste ta prostor imenovali vi, ki boste prihajali vanj. Nekoč sem sodeloval pri zelo strokovnem in kar dragem iskanju nekega imena. Potem so ljudje zadevo poimenovali po svoje. In tisto ime se je prijelo in tako rečejo še danes.

 

Zdaj pa k tistemu, pri čemer najbolj uživam.

Dobil sem kar nekaj idej.
Tudi svojih — kaj pa vem, od kod pridejo. Predvsem pa od drugih ljudi. Občanov. Mariborčanov.

Gospod, ki je prav tako kandidiral za vodenje Rotovža, mi je prijazno poslal svoj program.

Nekdo drug je predlagal, da bi v Rotovžu sam pripravil neko reč.

Nekdo tretji se je najavil, da pride povedat svojo zamisel. Kaj bi se dalo.

Nekoga četrtega sem povabil sam. Da ga vprašam, ali bi ga morda zanimalo …

To me veseli. Povabilo dobiva prve odgovore.

Ljudem je mar.

Seveda vseh zamisli ne bomo mogli uresničiti. Me pa ob vsaki zanimata dve stvari:

Kaj si želiš v Rotovžu — in kaj si pripravljen za to narediti ti?

 

Tudi tega se zdaj učim: poslušati, kaj kdo predlaga, in skupaj z njim iskati, kje bi lahko začeli.

Moje povabilo zato še vedno velja. Znova ga prilagam spodaj, na straneh 13–27.

Pridite. Pišite mi (samo.strelec@nd-mb.si). Poslušam.

Kaj predlagate za Rotovž in kaj ste pripravljeni za to narediti?

 

Radoveden sem.

»Vedno radovedno« je moj FB slogan.

Narejen doma. Ročno.

 

samo Samo

***

Od str. 13 do str. 27: miselni teritorij, kakor sem ga znal misliti julija letos: