Uvodnik v november

Firma, kjer sem zaposlen, izdaja mesečni časopis. Urednica me je prosila, da napišem uvodnik v novembrsko številko. Takole gre.

Ljudje božji, pojma nisem imel! Koliko stvari se dogaja tukaj, v Narodnem domu! Pa sem si domišljal, da vem. Štirikrat sem namreč režiral v tej hiši (Svobodni zakon, Max seks šop, Svet’ večer, Čudež). Zdaj vem, da nisem poznal niti desetine vsega.

Žal mi je.

Pa ne čisto.

Ker zdaj lahko spoznavam zanimive sodelavke in sodelavce ter njihovo delo. Brskam po programih Narodnega doma, Vetrinjskega dvora, Unionske dvorane, Karantene … Pa še nisem pri vseh programskih sklopih, sodelovanjih, da o festivalih niti ne govorim.

Grozno. Ampak, saj bo.

Oktober sem namenil poslušanju, gledanju in učenju. Spodobi se in pravično je.

Danes sem bil na gradbišču. In vam povem: sredi Rotovžkega trga trga; gospa Nina, predstavnica financerja (MOM), je neverjetna. Mislil sem, da se nekaj malaga spoznam na beton in mešalce. Malo „morgen“. Ko me je vodila po gradbišču, mi je samopodoba padla v minus ena.

Mojstri so že tako daleč, da se jasno vidi: nastaja krasen kulturni kompleks. Kulturno dvorišče z dejansko več hišami; levo, desno, spredaj, zadaj. Tudi spodaj in zgoraj. Ko greš mimo zapore »stop, delovišče«, niti najmanj ne slutiš, kaj vse nastaja zadaj. Lepotec. Lepotica. Potica. In to zelooooo bogata!

Tod bo dom za knjige, slike in filme. In predvsem vse vas, ki imate radi kulturo.

Gotovo boš nekega dne zavil/a na dvorišče, od tod pa v galerijo, knjižnico ali v kino. V svetove, ki jih kreira umetnost. Ali pa samo v kavarno, kjer se boš dobil/a z nekom in se pošteno zaklepetal/a.

Brez stika z vami bi bilo vse skupaj prazna oblika.

Želim si dialoga. Drugega potrebujemo tudi zato, da uzremo sebe.

Človek potrebuje smisel. Nekaj lepena, veličastnega, ob čemer ti gredo mravljinci po koži. Ko nam zaigra srce. Rotovž bo imel knjige, slike, filme in lepe prostore. Zanima me, kaj vse bo zaživelo med njimi in nami.

Videl sem že nekaj kulturnih zgradb, doma in v tujini. Krasno bo tole, v Mariboru. Že samo kot prostor, ki te prvi povabi na dvorišče. Od tod pa v hišo, domovanje številnih kulturnih vsebin.

In kar je najlepše: vabljeni ste, da soustvarjate Rotovž. Če se vam utrne zamisel ali povezava z vašim delom, interesi, Mariborom … mi jo prosim povejte. Poslušam. Ob filmih, knjigah in slikah bo prostor tudi za to, da vstopiš vanj ti, in ti in ti in soustvarjaš mišljenjski prostor Maribora srečnih ljudi.

Ti-ji ste tisto, zaradi česar grem vsak dan rad iz prelepega Ptuja na vaše čudovito mariborsko delovišče.

Samo M. Strelec, pomočnik direktorja Narodnega doma za Rotovž