Pred dobrim tednom, dvema sem prejel oblazinjeno pismo.
Nič takega nisem pričakoval, zato me je še posebej zanimalo, kaj je v njem. Odprem.
Notri pa zgornja Savova slika.

Zahvalil sem se mu prihodnji dan, prek Metinega sporočilnika. Tam sva namreč običajno kakšno rekla.
Nič mi ni odpisal. Nič hudega; tudi sicer je znalo trajati. Nakar sem ga čez nekaj dni videl iz avta, kako se z vrečko v roki vrača iz Lidla.

Savovo sliko sem postavil v pisarni na parapetno poličko, kamor sicer postavim reči, ki jih dobim od ljudi, ki so mi dragi; Savova je našla plac ob Fredi-Aljanini karikaturi in zaradi rahle gužve že kar malo prekrila hudo ženo z valjarjem v roki. (Kmalu bo čas za novoletne obljube, si mislim, in takrat si bom obljubil, da bom pospravil in postavil stvari lepo na svoje mest, kakor se spodobi.)

S Savom me je spoznal srednješolski sošolec Sandi.
Ena fajn klapa pubecov sicer; Peter, Pravdič, Andro, Boris, čupasti Đuro ...
Ko sem delal svojo prvo predstavo na Ptuju, je Savo oblikoval transparent. In tako dalje. Oblikoval je knjižno zbirko Zgodovina ptujskega gledališča, prvi znak Gledališča Ptuj, potem v mariborski Drami nekatere promo materiale, in tudi v rovu pod gradom sem ga prosil, da mi naredi ene reči. Delal je Savo za Muzej, Arhiv, Občino, za kurente, karneval, turistično organizacijo ... ne vem, za koga ni delal. Delal je lutkarijo. Veliko je delal. Veljalo bi zbrati njegove reči; po moje bi se čudili, na kakšni razstavi, kaj vse je naredil.

Na zadnje sva se zaklepetala ob Ivu Andriću. Znamenja ob poti sva brala sočasno. Sicer pa je, kot vem, bil nekaj časa v Črni Gori, potem pa med Ptujem in Mariborom in Muretinci in spet Ptujem.

Kaj? Kdaj? Zakaj? Zato. si mi poslal, dragi Savo.
Naslikal si oko in rumeno sonce in nos in velik nasmeh in spiralno okroglo in kaj je še to: velika trepalnica, trn(je)?
Si pospravljal? Si delal red? Si zbiral in sortiral spomine? Si se odpravljal na pot? Znamenje ob poti?
Mi boš povedal ob priliki. Mir tvoji duši.

P.s.:
Zdaj sem še enkrat in še enkrat gledal tvojo sliko. Zdaj vem, kaj je to. Pomežiknil si mi na sliki. Vse je vrei, mi praviš. Okej, stari, kot rečeno, se vidiva.