Ko smo si zgradili hišo, mi je ata dal z našega domačega vrta škrnicl - mamino najljubšo rožo.

Pojma nimam o rožah. Ne morem se ravno pohvaliti, da mam "roko za to".
Mama pa je rože oboževala. Bi rekel, da tudi one njo. Ata ima še danes vrt poln "maminih" rož. Lepo mu uspevajo.

No, in ta škrbnicl, zdaj, pri nas, na Ptuju, zacveti vsako leto v teh dneh, ko ima sin rojstni dan.