Ne vem, če se dobro vidi: Fredi je od nekje privlekel tale film.
Kaj je gor?

Od bog ve kje ga je potegnil, zrolanega, iz prejšnjega stoletja.
Znalsko sem ga (znva) prijel, po robovih, ga razvil in podržal proti luči.
Itak da nisem videl nič. Svetlobe z druge strani je bilo premalo. Pa tudi očal na nosu ne.

Fredi je vedel, kaj je gor.
Posnet je bil v osemdestih prešnjega stoletja. S fotoapartom Cmena (smena 8) ali pa morda že Zenit.
Film je bil znamke Orwo* po moje, 20 DINski. Kupljen v Jasminu, pri železniškem prehodu. Očitno dobro spran in sfiksiran, ker nima nobenih lis in flekov. 
In še bolj pravilno hranjen: brez prask, verjetno ne na svetlobi.

Gor je najin izlet na letalski miting na Brnik.

Fredi je želel postati pilot vojaškega letala. Jaz sem najprej misill, da bom igralec, a nisem imel jajc, kot se reče. Pa še govorno napako sem imel (in jo še imam). Tako da - piši kući propalo.
Fredi se je videl, kaj pa vem, v migu al suholjevu (ali kaj smo imeli takrat), kje visoko na obzorju. (Al se je reklo topoljev, Fredi? Vem, da je bil mirage - sanje.)

In če tako pomislim, je Frediju na nek način uspelo.

Visoko, visoko leta s svojimi zašpičenimi aformizmi. Ni jih zame ta hip boljših na obzorju slovenske aforistične misli.
Ostro se zna dvigniti v nebo in tam od daleč, z distance, od koder je vse spodaj tako minorno, pikira in napiči. Strmo-glavi, hrbtni let, sodček, kovit (ne zamenjati z kovid) - mala mal'ca.
Potem pa se bralec nasmeji, ali vsaj namuzne, ko doživi rahlo lokalno/temporarno katarzo, če ne pa vsaj zamislek za naslednjih par sekund.
Neredko je kakšnemu bralcu, bralki, kar malo nerodno; ker Fredi brez dlake na jeziku pove, kako je tam spodaj v resnici. 
Pri tem včasih ni nič skultiviran (kaj šele moto) in popeglan in poštirkan. Zaorje Fredi kar direkt in v živo, v žilo in lansira svoj peropisni izstrelek, bolje projektil.
Direktno nacilja, brutalna naracija, potem pa gas in prosti pad in v napad: na predsodke, na pomado, na fasado, na rutino, plastično površino in še kakšno tako čaščeno kao človeško vrlino.

Zdaj bo Fredi, pravi, dal to zdigitalizirat. Ker da je nekaj fotk, ki sem mu jih takrat razvil, razdelil med familijo.

Ko boš imel zdigitalizirano, daj, Fredi, bova tu spodaj objavila kakšno.
Za odrolan spomin iz rock and roll časov.

...

Eto, danes zvedel, zakaj ime ORWO; Wolfen, vzhodna Nemčija, pa to. Ne bi nikoli (več) zvedel, če ne bi bilo interneta. Recimo. O škodljivosti spleta.