Avtor akvarela: Milenko Kovačević

Že spet ta dež

Ves list papirja sta zalila mrak in gosta kakor kri temnina.
Nikjer ni videti svetlobe, ne daljine ne smeri in ne globine.
Vse kar je, presneto mračno in molče temačno kar kriči.

A svetloba tam, že kar za vogalom, je, se zdi.
Se ve, nekje da je; četudi se ne vidi. Še. 
Nov dan.

Za nov Milenkov dež prikladen je morda ta džez.
Užitek za oko, razkošje za uho in - to je to.
Kaj človek hotel bi še več?