Kaj, česa takega? Če pa vendar ni nič novega pod soncem.
Je, nekaj res novega se je zgodilo v gledališču.
V osnovi obstaja dvoje vrst gledališč: javna in privatna.
Privatna so dandanes čim manjša, da bi bila čim bolj komercialna. (Že od firme Vilija Šekspira dalje.)
V Nemčiji se je s Schillerjem, Goethejem in Lessingom rodilo javno gledališče, kot ga poznamo še danes (tudi pri nas). Tam imajo državna, deželna in mestna gledališča. Največja so seveda državna (Staatstheater).
No, in ta, največja, so običajno trodomna. (Dreispaltenhaus rečejo Nemci). Imajo namreč tri veje: dramo, opero in balet.
V Sloveniji imamo samo eno takšno hišo: Slovensko narodno gledališče Maribor.
Najbližje nam je potem zagrebško Hrvatsko narodno kazalište.
(HNK-ji so še Reka, Osjek in Split, od koder je tudi fotografija zgoraj. No, tudi Varaždin je dobil pred par leti status HNK-ja, vendar tam (še) nimajo opere.)
To je bil zdaj - vem, rahlo dolg, ampak nujen - uvod. Zdaj pa pride bistvo:
Vse od konca 18. stoletja - zdaj smo pa v 21. - so največja gledališča bila torej trodomna, zdaj pa se je zgodilo prvič tole:
Državno gledališče v Nuernbergu (Staatstheater Nuernberg) je ustanovilo četrto vejo! - digitalno gledališče.
(Imenovalo se bo XRT - Extended Reality Theater.)
V dvorani s sto sedeži bodo igrali živi igralci IN avatarji. Uporabljali bodo digitalne kulise in ostale tehnične novotarije.
To, digitalno vejo nacionalnega gledališča bosta vodila dva: Umetniški vodja in Vodja kreativnih tehnologij.
Od sezone 2023/24 naprej načrtujejo po štiri premiere na sezono. Prva se bo imenovala Mythos P.A.N.
Eto, to je novo.
Prepričan sem bil, da e-svet na odru po koncu korone ne bo nikoli več imel česa iskati.
Zmotil sem se in to zelo.
Nemci bodo poskusil.
Kaj bo iz tega, ne vemo.
Se bo digitalno gledališče "prijelo"?
Namreč: Ko so začeli razlagati, kako bodo videoprojekcije (videomapping ipd.) nadomestile klasično scenografijo, se je kaj kmalu pokazalo: da se računalničarji in režiserji in scenografi mučijo mesece in mesece, da sprogramirajo idealen potek odrskega dogodka, potem pa pride živi igralec in vse zaj. ;-)
In v tem je v ravno keč: da živi človek vse - "pokvari"!
Da ni nikoli čisto isto (kar je lastnost mašine)!
Da je v živo!
Nikoli do konca predvidljivo!
Da je živo.
Sahre life, no file.
Potem pa sem pomisil še na tole (seveda v svoji, v prejšnjem stoletju rojeni glavi):
Kaj si bo pa želela na odru gledati, kaj bo od gledališča pričakovala bodoča, t. i. nova publika?
Tisti, ki so se "rodili s telefonom oz. zaslonom v roki"?
Nekdo, ki je otroštvo preživljal namesto v peskovniku v digitalni igrici? Jaz sem svoje otroštvo preživljal za Pesnico v Moškojncih in potem v Klanečekovi šoderjami na Hajdini.
Zanimivo bo spremljati to nuernberško četrto vejo.
No, naj tvegam in prognoziram?
Četrta veja bo le drnela. Tako kot drni drevo, zasajeno v tamponu zemlje sredi betona in/ali sasfalta. Debele sence ne da nikoli.
Če že ne bo ta veja prêcej odrevenela in se posušila ter odpadla.
- - -
Eto, če ima kdo voljo, čas, interes: tu blizu, v naši nekdanji prestolnici (na Dunaj mislim, jasno), hibridna uprizlritev še do 3. septembra. Osamljeni primeri so bili in bodo, ampak tale nuerberška formalizacija nove "veje" pa je res pogubmna odločitev.