Nekoč me je prijatelj Franjo vprašal, kako se moje delo pravzaprav začne.
Včasih režiserji o tem (spre)govorimo. Ali v gledališkem listu ob premieri ali v kakšnem intervjuju ali v režijskem dnevniku (če ga sploh še kdo piše; kaj šele kdaj kje kaj objavi).
Ko sem stal pred dnevi ob knjižni polici v knjigarni Dussman na Friedrichstrasse, sem pomislil: Ups, tole bi pa nekoč mogoče bilo za na oder ...
In zdaj sem se odločil, da bom to svojo idejo 'zasledoval" in o njej tule pisal.
Ključna beseda bo "Grimm".
Franjo, če boš spremljal, boš videl, kako se začne moje delo ... in kako gre potem do konca, to je do premiere.
Tisti trenutek, ko sem držal v rokah knjigo, se je torej porodila nekakšna 'pra-misel', ki je pravzaprav odgovor na Franjovo vprašanje.
***
Torej: junija 2023 smo. Berlin; knjiga na polici pa: Eugen Drewermann: Grimmove pravljice. globinskopsihloško tolmačenje.
Pravzaprav dokaj hecno:
Ko sem v študijskem letu 1991/92 bival v Berlinu, sem v Amerika-Gedenkbibliothek v Kreuzbergu listal knjigo Bruna Bettelheima: Kinder brauchen Maerchen. Slovenski prevod: Rabe čudežnega: o pomenu pravljic. Bettelheim v njej piše o pomenu pravljic za razvoj otrokovega notrajega sveta. Takrat sem si misli: če bom kdaj režiral kakšno Grimmovo pravljico, bi mi ta knjiga utegnila priti prav. In sem si jo kupil.
Potem nikoli nisem režiral kakšne Grimmove pravljice. Pa sem režiral kar nekaj pravljic.
No, na Eugena Drewermanna me je v nekem drugem kontekstu opozoril Janko Bohak, dober poznavalec Reichovega Govora malemu človeku. (Prva premiera ponovno profesionaliziranega ptujskega gledališča leta 1995 v veličastni izvedbi Vlada Novaka.)
Tako.
To je to. To je za zdaj vse: naslov knjige, tema in misel: Ups, tole pa bi bilo mogoče zanimivo ...
***
Spet doma. Sedim na terasi in ravnokar tipkam. (Dan državnosti, 2023.)
Drewermannove knjige si tokrat v Berlinu nisem kupil.
Razlogov je več.
Prvič, ker gre za štiri debele knjige! Sploh ne vem, če bi imel v kufrčku za dva dni prostor za štiri debele.
Drugič, ker sem 'strosil' za knjige že prvi dan 200 Eur. Zato sem malo stopil na bremzo, kot se reče. V Splitu še nisem podpisal pogodbe ..., kje je šele prva rata ...
Kufer sem imel zares premali. Samo 8 kg sme biti v njem. Eno tako poceni letalsko karto imam, da moram vzeti prtljago s seboj v kabino. Zato: stop z nakupi. Poleg tega sem s težo najbrž že itak na meji, če ne čez. Razmišljam, kaj bi pustil v Berlinu; brisačo? Copate? ...
Še en dober razlog, da ne bom kupil: knjige lahko naročim kdaj kasneje od doma.
Od doma sem šel s trebušnimi težavami. Žena me je nafilala z linexom in nekim ogabnim praškom z elektroliti - sori, finoelektrikarji ali lekarnarji - nekaj takega pač.
No, in tako nisem zapravil za hrano dotlej tako rekoč nič: Luštalo se mi itak ni čisto nič; še več: lačen sem nehal biti takoj, ko sem samo pomislil na bruhanje pred odhodom.
Naslednji dan sem si rekel: Klinc, če sem že tu ... bog ve, kdaj bom spet ... in si kupil - v knjigarni, ki je sicer nikoli ne bi našel in na katero me je prijazno usmerila v Berlinu živeča Ptujčanka Vanja Meško - še za nasledjih 100 Eur knjig. Namesto za trebušno hrano, bom pač dal za duhovno. Naj ne živi človek samo od kruha ..., ali kako že gre tisto.
Eto, pa sem se zmenil sam s sabo.
***
Na letališču kovček s strahom položim na trak.
- Leider; Ihr Gepaeck ist zu schwer.
Kufer je - jasno - pretežek.
- Kaj naj zdaj?, vprašam gospo.
- Lahko vam ponudim brezplačno oddajo kovčka; čakal vas bo v Gradcu.
- Gerne, danke, krasno, hvala, super ste, Austrian Airlines, aufwiedersehen, baj-baj, čusi.
***
Tako. To je to.
Za zadaj.
Do kdaj, ne vem.
Se pa nadaljuje, Franjo; v to sem prepričan.
Kako lahko to tako zagotovo trdim?
Ker je doslej zmeraj bilo enako: nekoč nekje neka želja, misel, ideja, zamisel (bolje bi jo bilo morda imenovati predmisel), potem pa čakanje. Običajno dolgo.
Me prav zanima, koliko časa bo trajalo tokrat.
***
Aja: ničesar nisem povedal o sami ideji. Torej:
- Prebrati Drewermanna,
- najti nekega dramatika, ki bi ga vse to tako zelo zanimalo, da bi sedel in napisal dramo; ali skupino igralcev in skupaj z njimi in izvirnimi Grimmovimi pravljicami obdelati temo in razviti zgodbo,
- najti ustrezen ključ za vse skupaj in iz-umiti odrski izraz,
- potem pa še samo nekoga, ki bo vse to plačal.
V bistvu vsega štiri alineje.
*** Se nadaljuje. ***