Kar tukaj objavim, nastane običajno zelo hitro. Kolikor hitro pač znam tipkati in pretipkati iz glave na zaslon.
Potem ponavadi nekaj časa stoji. Da popravim kakšno zatipkanost, najdem primerno fotko in potem ko mi je, če mi je, objavim. 
Zdaj so recimo na čakanju Milenkov akvarel, nek zapis o prevajanju, nekaj o pisanju.

Gledam namreč zadnje čase poročila. In se mi tole moje objavljanje zdi ogabno odveč.
Ljudje se pobijamo z orožjem kot s pipsom muhe. Jaz pa pisarim o nekih minornostih; noro.

Zato bo zdaj do nadaljnjega tu črno.

Kar se zgodi drugemu, pa naj bo to veselje ali žalost, se zgodi meni.
Mojster Eckhart

Oldočevalci pa, ki sprožate povelja in sejete smrt in bi radi delali reklamo za še več vojske:
Gotovo imate zveze in poznanstva - pošljite svoje otroke in vnuke na kak tabor tja, kjer padajo zdaj bombe.
Me zanima, kako dolgo boste potem še sipali rakete. Lahko rečete temu tudi mednarodni kamp doživljajske pedagogike in ga financirate magari iz EU fondov, magari z naslova 'za razvoj miru'.
In ko boste nehali - ker boste hoteli, da vaši otroci živijo - v vas bo pa še naprej tlela želja po ubijanju, se dobite v kakšem opuščenem rudniku, na vojaškem poligonu ... in se streljajte med seboj. Z ostro municijo seveda. Pa predvsem postrelite. Do konca. Ne bo mi vas žal.
Žal.