Če se spomniš: šel sem v Cirkovce gledat Sanjino predstavo. Neko soboto ali nedeljo v maju. Tam, pri onem velikem drevesu pa tisti stacionarni radar. Khm, khm ... Saj vem, da ni lepo, a je že tako: Po predstavi hitro (dobesedno) švignem domov in tam pri hrastu, al' pri bukvi: 103 km/h ... , omejitev pa 70. 

Najprej je prišlo pismo s fotografijo avta. Tablica se lepo vidi. Niti lagati ne moreš, pa če bi hotel, da to ni tvoj avto. Še šofer se lepo vidi.
In ker je avto last mojega zavoda (od nedavnega v likvidaciji), mi pišejo, da naj potrdim, če je bil v vozilu kdo z naše firme.
Ja, je bil (in to brez izpolnjenega potnega naloga. To zamolčim. Ker me ne vprašajo.) Bom ga pa za ušesa.

Potem v naslednji pošti naslednje vprašanje: Kdo točno je vozil?
Podam dejstvo: vozilo zavoda je vozil šef zavoda.
Nakar se kar nekaj časa ne zgodi nič.

Hja, kdaj pa kdaj ima človek srečo. Kakšna reč se kdaj kje izgubi ali založi. Ali zastara.
(Dejansko je zanimivo. A ti najprej pomisliš: "To bo še sranje", ali na "vse bo vredu", pozitiven izid? Jaz sem pomislil na pozitivnega: poletje -> dopusti -> založili so me -> jaz pa medtem zastaral.)

Etotigana.
Je prišel včeraj še en pisemček od policijskega oddelka "brzina ni vaš vrlina" s Štefanove v Ljubljani.

Raje ne povem višine kazni.
Predvsem pa: nič niso zamižali na eno oko; nič polovička - če plačate v sedmih dneh - pa to. 
(Mi pravi pred dnevi prijatelj M., da je nedavno ravno tam z motorjem vozil, da so tudi njega slikali, in ne ve, če bo kaj dobil. Oprosti M., ne morem ti reči: "eh, ziher ne boš".)

Aja, kazen: ... eur in tri črne pike. 
Zdaj mi nihče ne more reči, da nimam tri čiste. Imam dokaz.

Pa sem prebral dopis do konca, in še enkrat, ker sem - spet - upal na pozitiven izzid in da bo nekje v drobnem tisku vendarle tisti "50 % sconto". Vendarle je tudi čas popustov.

Ne, ne. Ni, ni. Nič ni bilo znižanja.
Je pa pisalo: Da lahko namesto, da plačam, ...
Res: pisalo je, da lahko opravim družbeno koristno delo.

In sem si rekel:
Sprobaj, Samo, ali mail naslov info@radarji_al_kaj_je_že resnično deluje.
Poslal sem jim mail, da bi pa jaz res izbral tole možnost družbeno koristnega dela, če mislijo resno.

Naslednji dan sem obupal - vendarle se je treba iz izkušenj kaj naučiti in znati upanje tudi opustiti.
Plačal boš, kar lepo odpri spletno bančništvo in izpolni vsa tista polja s sklici, nameni, bici in ibani itd. (Ne, nimam jih še shranjenih kot predlogo; načeloma ne vozim prehitro.)

Danes pa je prišel e-odgovor na mojo e-pošto:
Sodišču na Ptuju so predali zadevo; da me napoti na prisilno delo. Mislim, družbeno koristno delo.

***

Res me zanima, koliko je vredno moje delo. Včeraj sem slišal po radiu, da je povprečna študentska urna postavka presegla 10 eur. Jaz bi moral delati, če sem vreden kot kak študent, dvajset ur. (Zdaj veš višino kazni.)

Res me zanima, kaj mi bodo dali delati.
In ali bom rabil tudi opremo, zaščita pri delu pa to. Delavski ancug? Zaščitne rokavice, čevlje? 

Je kdo od vas že kdaj delal v javno dobro za odslužit kazen? 
Kdaj pa zbledijo tiste pike? Samo, da me še zdaj ne naročijo k dermatologu; tam pa čakalna doba ...

Mogoče bo pa zanimivo.
(Škoda, da ni več Tofsija.)

Predvsem pa: v prejšnjem članku sem pisal, da iščem delo.
Zelo zelo hitro sem ga dobil.

Nauk zgodbe?

----