Lep večer je bil. Dve predstavi: v gledališču Primadona, pred njim Govor +30.
MGP je svoj jubilej proslavilo pravzaprav lepo, z dvema dogodkoma in snemanjem kratkega dokumentarca.

Na praznični dan sem končal s pisanjem mgPuzzle in objavljanjem "prve petleteke". S tem je bilo zame to obobje zaključeno. Odkljukano.
Potem pa sem bil vprašan, kaj mislim o Petrovi izjavi, povedani za časopis Večer: "Nekateri pa postavljajo sebe pred gledališče."
Tole mislim (ker seveda z "nekateri" misli Vlada kot igralca in mene kot režiserja Govora pred 30-imi leti):

 

Kam sva se z Vladom želela postaviti, se vidi iz te prošnje, ki sva jo naslovila na MGP:

 

 

Odgovor, ki sva ga dobila, je bil takšen:

 

 

 

***

Ker se ni dalo dobiti kleti (pričakovala sva kak ducat gledalcev, bila bi dovolj), sva organizirala ponovitev in snemanje kratkega dokumentarca kar na Slovenskem trgu. (Ne bi bilo fer, ne kolegialno, ne dobronamerno od naju, če bi rekla, da so v kleti gledališča nekateri postavili kulinariko pred kulturo.)

**

Ker pa so v odgovoru na prošnjo za izposojo prostora omenjeni še moji osebni razlogi za "odstop od projekta", pa naj povem na tem mestu (če že sestavljamo skupinsko puzzle, sliko 30 let delovanja MGP): Jaz nisem odstopil od projekta. 
(Pa tega od lani poleti, ko sem zvedel to, kar boste prebrali čisto na koncu, nisem javno govoril. In ne bi. Če ne bi zdaj prebral, da sem jaz ostopil.)

Takole je bilo:

Katja (direktorica GK) me je po uprizoritvi Moriti čuječe, ki sem jo režiral v KP leta 2024, povabila, da bi režiral njihovo 25-letnico. Ponudil sem tekst Kje je primadoma. Kmalu mi je povedala, da se je dogovorila za koprodukcijo z MGP in da bo to skupna uprizroitev ob jubileju obeh gledališč (30 let Ptuja, 25 let GK). Bil sem res vesel. Lahko bom režiral obletnico s premiero najprej v Koprju in še "domačega Ptuja". Konec koncev smo Ptujčani "dali eno roko" tudi v KP (prva igralca tam sta bila Nešo in Vojko, Katji pa sem leta 2000 dal statut in akt o ustanovitvi, s katerima smo pet let pred tem ustanovili ptujsko gledališče.)
 
Poleti 2025, ko smo prišli do vprašanja končne zasebe, sem oba direktorja prosil: Dajmo, če je že gre za skupni projekt, sestavit mešano, skupno zasedbo: koprski plus ptujski igralci. To bo res lepa gesta za rojsnti dan obeh gledališč. Katja je rekla: Ne, igralo bo pet naših igralcev plus tri primorske igralke-gostje. Razumel sem; odločitev pobudnika projekta, glavnega producenta pač.

Ker si nisem znal predstavljati, da bi se 26. februarja 2026 pred ptujsko publiko, za ptujsko 30-letnico klanjal s koprskim igralci, v dvorani pa bi sedeli npr. Nešo, Vojko, Tadej, Gregor, Gorazd, Iva, Helena, Aljoša, Vlado Novak, konec koncev, sem  - in da bi vendarle obdržal svojo režijo (delo, honorar, denar) - sem prosil Petra, da bi Primadono na Ptuju odigrali kdaj drugič. Prej, kasneje, samo ne, prosim 26. februarja, za 30-letnico Ptuja. Saj je ptujskij publiki vendar vseeno, kdaj pridejo Koprčani odigrat na Ptuj predstavo. In Peter je povedal, da je šel v koprodukcijo prav zaradi tega datuma, 26. februarja, in da tako bo.

Tukaj nisem imel več česa reči. In nisem rekel nič. Prišel je samo še en mail: Samo, najbrž se zavedaš, da bo potem to režirati nekdo drug.

*

Tako da: Nisem odstopil od režije. Želel sem le nekaj ptujskih igralcev. Ali pa, da ne igramo na Ptuju prav na dan obletnice Govora. Egoistično se bi mi zdelo, da bi se sam klanjal pred ptujsko publiko, ob 30-etnici teatra, ki so ga naredili Nešo, Vojko, Tadej Gregor, Gorazd, Iva, uradno pa otvoril Vlado ... (da naštejm le nekatere, ki so med 1992 - 1995 delali for free, da je MGP sploh nastalo).