Rotovž: kaj (se) dogaja; ko ideja sreča stvarnost
Dobil sem odločbo. V njej piše, da me je direktor Narodnega doma Maribor izbral za svojega pomočnika za Rotovž.
Hvala Irena, Marjan, Dani, Melita, Ignac, Sandra, Melita, Boštjan, še en Boštjan, da ste mi čestitali že prej, še preden sem izvedel sam. Klobuk dol mediju: vedel je prej kot jaz.
Tole spodaj v prilogi je točka 0.
Kar sem mislil takrat, ko sem stisnil gumb »pošlji« in kandidiral (julija 2026).
Ko/če bomo podpisali pogodbo za določen čas – moja zaposlitev bo vezana na mandat direktorja, ki odhaja v pokoj – bo moja ideja srečala stvarnost.
Trčila ob realnost.
Morda sem res malo trčen.
Ravnokar, 1. septembra, sem dobil za pet let status samozaposlenega v kulturi.
Če se zaposlim za pol leta, gre status morda v mirovanje. Ravno tako morda pa »instituta mirovanje" kmalu sploh več ne bo. In bo šel moj status v maloro. Morda. Če si novi direktor izbere drugega pomočnika in če status pa propade, sem spet tam, kjer sem bil. Morda.
Ampak saj sem nekoč že napisal: vsako delo je častno.
Zavedam se, v kaj se - morda - podajam.
In se tega trka svojih idej z realnostjo veselim.
Ne dvomim, da je bilo v Mariboru in okolici dovolj imenitnih kandidatov, ki bi prav tako lahko opravili to delo. Zato sem počaščen, da so izbrali mene.
V priloženem lahko prebereš, kar sem mislil ob prijavi:
Zdaj pa sledi test:
kaj (se) dogaja; ko ideja sreča stvarnost
samo Samo
