Rotovž: kaj (se) dogaja; ko ideja sreča stvarnost

Dobil sem odločbo. V njej piše, da me je direktor izbral za svojega pomočnika za Rotovž. 

Hvala Irena, Marjan, Dani, Melita, Ignac, Sandra, Melita, Boštjan, še en Boštjan, da ste mi čestitali že prej, še preden sem izvedel sam. Klobuk dol mediju: vedel je prej kot jaz.

Tole spodaj v prilogi je točka 0.

Kar sem mislil takrat, ko sem stisnil gumb »pošlji« in kandidiral (julija 2026).

Ko bomo podpisali pogodbo za določen čas – moja zaposlitev bo vezana na mandat direktorja, ki odhaja v pokoj – bo moja ideja srečala stvarnost.
Trčila ob realnost.

Morda sem res malo trčen.

Ravnokar, 1. septembra, sem dobil za pet let status samozaposlenega v kulturi.
Če se zaposlim za pol leta, gre status morda v mirovanje. Mogoče pa »instituta mirovanje" kmalu sploh več ne bo. In bo šel moj status v maloro. Če si novi direktor izbere drugega pomočnika in če status pa propade, sem spet tam, kjer sem bil.

To se pravi: gremo znova.

Ampak saj sem že nekoč napisal: vsako delo je častno.
Zavedam se, v kaj grem.

In se tega trka svojih idej z realnostjo veselim.

Ne dvomim, da je bilo v Mariboru in okolici dovolj imenitnih kandidatov, ki bi prav tako lahko opravili to delo. Zato sem počaščen, da so izbrali mene.

Zdaj pa si lahko v priloženem prebereš, kar sem mislil ob prijavi:

• Prijava za pomočnika direktorja Narodnega doma Maribor, julij 2026 – PDF

Zdaj pa sledi test:

kaj (se) dogaja; ko ideja sreča stvarnost

samo Samo