"Uči se, da ti nekoč ne bo treba delat tak ko meni." 
To mi je znal reči ata, ko sem bil še mali. Ko se je bilo treba v srednji šoli odločiti, kam naprej, pa mi je svetoval: "Za politika idi. Oni samo nekaj govorijo in mlatijo prazno slamo. Nič jim ni trebna delat, pa fajn živijo."

Kasneje sem na raznoraznih poteh življenja o delu, ki je vir denarja - ker brez dela, ni jela -, slišal še takele reči:

Denar ne rase kar na njivi.
Šparat je treba.
Denar je sveta vladar.
Vse se vrti okoli denarja.
Denar ni vse.

Itede.

Potem sem nekega dne vendarle konačal faks in treba je bilo zaslužiti za najeto stanovanje na Prulah, avto, registracijo, bencin, račune  ... (Aha, še en silovit in slikovit neuspeh mi je prišel zdaj na misel: na zagovoru diplomske predstave/naloge so me vrgli. Diplomiral sem šele pet let kasneje, ko sem potreboval diplomo. Za službo, seveda.) 

Zdelo se je logično: če hočeš zaslužiti, moraš najprej služiti.

Nemci, Avstijci ..., Švicarji ... denar služijo: verdienen; kar pride od dienen. Služiti -> sluga, služba, uslužbenec, itd.
Francozi ga, recimo, žanjejo. (Le kje nabavljajo oni to seme?!)
Srbi traže novac. (Hm, mogoče pa ga zato mnogi težko najdejo?)
Amerikanci denar preprosto delajo; make money.

Oni dan mi je Jasen Boko rekel, da trenutno služi dvema gospodarjema (en intendatn odhaja, drugi prihaja). Kar me je spomnilo seveda na tole:

»Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.« 
Matej, 6/24
Če klikneš na zvezdico, piše: "Tj. denarju, premoženju."

Tako. Pa si v riti.
Kako zdaj najti ven?

"Poseri se na sve," reče Inga Janjanjin (Mama) Srdjanju Kovačeviću (Majk) v igri Čik, ki sem jo nedavno režiral v Dječjem kazalištu v Osijeku. In potem doda: "Samo jedno je važno. A to je, dali si sretan. Jesi li ti sretan?"

Ja, če si v riti, je - že čisto fiziološko - najboljše, če se poserješ. Podoben problem je pred stoletji hotel rešiti že Baron Münchausen na svojih čudovitih potovanjih in pohodih (hic!) po Rusiji. Iz sranja (močvirja, v katerem je pristal,) se je hotel rešiti tako, da se je vlekel za lastni čop. Seveda je ostal v dreku.

Lahko se grizeš in živciraš in si v jezi rečeš: najraje bi se kar požrl.
Težko pa samega sebe pokakaš.
Če/ko si čisto na tleh je mogoče najbolj praktično, če se primeš za nekaj, kar je višje od tebe.

Aja, jaz in denar, nekoč:

Naučil sem se biti šparaven.
Honorar pusti na knjižici in misli na čase, ko boš brez prilivov.
Troši manj kot zaslužiš.
Trikrat prej premisli, preden kaj kupiš.
Želi si čim manj.

"Ni pomembno, koliko imamo. Je pa važno, da smo čisti in zašiti," je znala reči mama.
Ata in mama sta bila neposredna proizvajalca; združevala sta delo in sredstva. 

No, zdaj vem: Ko bom jaz velik, bom neposredni denarni pridelovalec.
Zakaj? - Za to.