Tag: Milan Fridauer Fredi

Dragi Fredi,

lepo te je videti, kako držiš v naročju samega sebe!
(Ne, na naslovnici ni fotka. To je Sašov portret. V knjigi pa je tudi nekaj Aljaninih karikatur. Lektorirala je knjigo naša sošolka Natalija, izdal pa Kulturni center Maribor.)

Čestitam ti za jubilejno knjigo aforizmov!
Tridest let po prvi, si izdal novo, še eno. (Njen naslov je Pametne kratkoumnosti.)
Nisi pa izdal sebe. (Še vedno je najnovejši Fredi v bistvu stari, dobri Fredi.)

Tole ti pišem iz dveh razlogov.
Prvi je, da povabim druge k branaju tvoje enajste knjige.
Drugi, za v razmislek samemu sebi, ki kdaj hodim v kakšne razrede.

K prvemu.
Fredi, ti si v bistvu veš kaj? Modrec. Filozof.
Najbolj na kratko znaš povdati, za kar bi drugi potrebali še in še strani.
Kar poskusite bralci sami. Jaz, recimo, ko tukaj kdaj kaj napišem, ugovljam, da ne znam bolj na kratko.
Fredi, ti si kratkomalo velemojster v kratkosti. 
Ker če hočeš biti kratek, moraš zelo zelo dobro vedeti, kaj je esenca, sukus. V čem je. hudič. 
Džizus, Fredi, ti znaš stvari zgosti do amena. Totalno.
Samo en primer: 

Zima je v minusu, ko je zunaj plus.
Milan Fridauer Fredi

Tvoj stvarizem (pogled na stvari, ki ga najbolje opiše stavek: "Tak pač to je") mi je šel nekoč zelo na živce. Ko sva se prerekala - se spomniš? - kako bi se kaj dalo, kako bi bilo kaj treba, kako naj bi nekaj bilo, ko sem silil in z glavo rinil nekam, kjer mi ni bilo mesto, ko sem se nekaj hršil in se ti pritoževal nad stvarmi, ti pa zmeraj znova zaključil s prvim postulatom stvarizma: "Kaj češ, Samek, tak to pač je s temi stvarmi." Ti si bil stoik, ko je še Ryan Holliday še v pamperskah v stajici okoli letal.

K drugemu.

Saj veš, ti bi lahko bil tudi dober arhivar.
(Mimogrede: in etnolog. In zgodovinar. In novinar. In še marsikaj.)
Imaš odnos do stvari, ki jih več ni. Odkar te poznam, zbiraš reči, knjige, papirje, dokumente. Tako dolgo že, da jim lahko zdaj že rečeva: zelo stare stvari. Imaš odnos do preteklosti. (Vse bolj imava vse več odnosa do preteklosti, kajne? ;-)
Recimo: Sledi en spominek iz tvojega šolskega spisa iz gimnazije, ki si mi ga nedavno poslal iz svojega osebnega arhiva.

In potem zaključek:

Rdeče in modro. Črno na belem.
Fredi, si pomislil, da si ti edini - ne le iz našega razreda, ne le iz naše generacije - a čak i šire - ki je danes član Društva slovenskih pisateljev? (Aja, Šteger je še; potem pa že kar nisem več prepričan, če še kdo.)

Rabiva zaključek?

Takole si mislim:
Ko imaš opravka z mladimi ljudmi, Samo, je fajn pomisliti, da ne veš, kdo so v resnici ti ljudje. Ker so še(le) potencial na poti. Upokojena beograjska igralka Tatjana Bošković je rekla, da je zmeraj mlade kolegice in kolege igralce vikala. Ker so njo vikali profesorji v srednji šoli. /Tudi na kolidžih se menda naslavlja "mister ta in ta"./ Na vi je z mladimi zato, ker se ji zdi tako zelo pomembno, da v mladem človeku vidimo še čisto vse možnosti, priložnosti, vso odprtost za vse, kar še niti slučajno ni in morda kdaj bo.

Fredi ti si.
Fredi, ti si vredi.
Mister Fredi, v bistvu si več kot vredi.

***

Pripis:
Profesorica, ki je intervenirala z rdečim, pa še ekstra!
In Fredi to ve. Med prvimi bo dobila njegovo novo knjigo, sem prepričan. U, kako bo vesela. Jo kar vidim, kako se reži in zmajuje z glavo: "Fridauer ..Fridauer ..."

Se vidimo januarja, februarja na tvoji predstavitvi!

Zdi se mi, da ta slika pove več kot bodo zdaj moje besede.

Rudi je bil gospod. To smo slišali sinoči večkrat.
Priznani slovenski aforist Milan Fridauer Fredi in Knjižnica Ivana Ptorča Ptuj sta pripravila večer, posvečen Rudiju Ringbauerju.

Nekateri Rudijevi someščani so prebirali njegove aforizme.
Fredijevi prijatelji-aforisti pa svoje.

Večer je povezovala Nevenka Dobljekar, o aforizmu kot literarni obliki je spregovoril dr. David Bedrač.

Občutek imam, da se bo iz tega večera sinoči še kaj razvilo.
Beseda je namreč dala besedo in slišati je bilo:

Kaj pa, če bi bilo na Ptuju bienalno srečanje slovenskih aforistov?

Kaj pa, če bi podeljevali Ringbauerjevo nagrado?

Kaj pa, če bi stopili skupaj, Fredi, knjižnica, Občina, gledališče, dijaki gimnazije-igralci bi brali aforizme ...?

Tovariši, a se vam ne zdi, da gnili kapitalizem noče in noče segniti?!
Rudi Ringbauer

Rudi je bil zame veseljak, kulturni zanesenjak, dobričina, zvest obiskovalec kulturnih prireditev, topel človek.
Bil je idealen gledalec. Prebral je vse živo, poznal je vse živo, imel je občutek za lepo, dobro in pravično.
Tisto, kar je celo življenje zbiral in imel nadvse rad - slike -, je podaril: svojemu mestu.

Pod črto:
Ptuj je bil sinoči velemesto: V knjižnici "Rudi"; v kinu je Mladen Dolar predaval o filmu; pri Vladu v galeriji v Strnišču otvoritev fotografske razstave; v gledališču je tudi bilo nekaj (Peter, prosim, dopolni me, ne vem namreč, kaj.)

Pod drugo črto:
Eto, to mi gre na živce: zdaj sem hotel povezati včerajšnje prireditve na spletnih straneh prirediteljev. Ker pa so mašine tako pametne, da vejo, da je včeraj že mimo, danes več žal ne kažejo včerajšnjega dogodka. Upam, da ga zakopljejo vsaj kam v kak arhiv. Če ne, je škoda. Kajti, če bi želel zdaj kdo prebrati fajn članke, s katerimi so najavljali kolegi svoje včerajšnje imenitne prireditve, jih že danes več ne najde (vsekakor ne hitro in enostavno). 

Pod tretjo črto:
Čez par dni sem prečrtal "pod drugo črto".
Vsak pač ima, kakor se mu zdi zanj najbolje.
In prav je tako.