Fritz B. Simon
Navodilo za populizem
ali: Prevzemite oblast Vi!
Prevedeno po: Fritz B. Simon: Anleitung zum Populismus oder: Ergreifen Sie die Macht! Heidelberg, Carl-Auer Verlag, 2. izdaja, 2024. S prijaznim dovoljenjem založbe. Vse pravice pridržane.
Kazalo
1 Čemu ta knjiga? (Program)
2 Poiščite si soborce! (Zarota)
3 Pripovedujte zgodbo, v kateri bi rad nastopal vsak! (Story)
4 Uporabite obstoječe politične strukture! (Psevdoadaptacija)
5 Borite se za pozornost javnosti!
(Fokus)
Čeprav je govor o državnem ali strankarskem aparatu, družba ni stroj, ki bi se ga dalo sprogramirati in upravljali kot kak avto, letalo ali računalnik. To pa zato, ker ni sestavljena niti iz mehanskih niti elektronskih gradnikov. Socialni sistemi na splošno, pa naj bo to družina, organizacija, država, gospodarstvo, politični sistem ali celotno človeštvo, se oblikujejo s komunikacijo. In kot v sleherni komunikaciji: nobeden udeleženec ne more določati sam, kako bodo to, kar govori ali počne, razumeli, interpretirali in vrednotili drugi. Zato vedenje ljudi v medsebojnih interakcijah dejansko ni predvidljivo in napovedljivo. Določa ga to, kako ljudje zaznavajo svet, njihov sistem verjetja glede tega, kako funkcionira svet, prepričanja in predsodki, izkušnje, vzgoja, kultura in subkultura, iz katere izhajajo, njihova življenjska zgodba in trenutna življenjska situacija. Zato že posameznikov ni mogoče upravljati kot avtomobile, pri katerih lahko računamo s tem, da se bo motor zagnal, ko obrnemo ključ. To ve vsak, ki je imel priložnost doživeti, kako njegov otrok hrane, pripravljene z vso ljubeznijo, kljub vsemu trudu ni hotel pojesti. Lahko se postaviš na glavo ali mečeš na trepalnice: Če noče, potem on “svoje kašice” pač ne bo.
Skupine ali večjega števila ljudi se prav tako ne da usmerjati na tak način kot stroja. Računati je treba z samovoljo in presenečenji. Kako se bodo ljudje odločali, na primer na volitvah, se da sicer prognozirati, ampak le, če vprašamo reprezentativno število volivcev koga bodo volili tik pred volitvami, vprašani pa ne bodo lagali. Preneseno na družbene sisteme si je treba – za razliko od strojev – zato razlagati drugače, kako jih upravljati in spraviti v delovanje. Ne obstaja namreč nikakršen volan, ki bi ga kdorkoli usmerjal in odločal, ali bo šla družba v levo ali v desno.
Iz odgovora na vprašanje, kako se da vplivati na družbene procese, izhaja naslednja konsekvenca za populistične (ampak tudi vse ostale druge) strategije.
Kar komunikacijo med posameznimi ljudmi naredi sploh možno, je to, da svojo pozornost usmerijo drug na drugega. Več ljudi gleda isti predmet in eden vpraša: “Kako se imenuje ta stvar?”, na kar odgovori drugi: “mobilni telefon”. Fokusiranje pozornosti je tisto, preko česar poteka komunikacijski proces. Zato si v socialnih sistemih pridobi vpliv le tisti, ki mu uspe stopiti v fokus pozornosti čim večjega števila udeležencev. Če posamezniku ali skupini ljudi uspe pritegniti pogled drugih na dogajanja in teme, ki jih hočejo narediti za pomembne, potem lahko - četudi ne v linearnem smislu vzrok-učinek, temveč z usmerjanjem pogleda in zanimanja - posežejo v usmerjanje dinamike družbenih procesov.
Ampak zgolj dobiti pozornost še ni dovolj: Če želite voditi druge, si morate pridobiti tudi avtoriteto za razlago dogodkov, ki so vzbudili pozornost.
Fenomene, ki pridejo v fokus - še posebej, če so relevantni za politične odločitve - morate tudi pojasnjevati in vrednotiti. Pridobiti pozornost je torej zgolj prvi korak. Je pa centralnega pomena. Kaj koristi, če imate čudovite koncepte in ideje, pa tega nihče ne opazi? Prav to je usoda večine genijev, da skoraj zmeraj, ko si zamislijo kaj fantastičnega, potem en klinc tega ne opazi ...
Problem pri borbi za pozornost – in s tem borbi za vpliv – je, da so zakonitosti komunikacijskih procesov, ki jim je podvržen vsak udeleženec v komunikaciji, ekstremno konservativne iz vedno (!) težijo k statusu quo, ne glede na to, kakšen ta status quo je. Kar se tega tiče, se družbene inovacije in revolucije razlikujejo od tehničnih inovacij – in jih je zato težje izvajati. To je na začetku slehernega populističnega gibanja tudi njegov glavni problem; šele pozneje, ko je le-to enkrat etablirano (= znano), pa iz tega problema nastane strateška prednost.
Razlog za to je tako imenovano Matejevo načelo, ki ga navaja že Sveto pismo: “Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima!”, ali po nemško: “Hudič se zmeraj userje tam, kjer je kup največji!” - kar se tiče razdelitve pozornosti to pomeni: kdor je znan in je deležen velike pozornosti, bo postal še bolj znan in pridobil še več pozornosti; in kdor je malo znan ter je deležen male pozornosti, temu bo odvzeto še to malo slave in izgubil bo tudi zadnji ostanek pozornosti.
To je seveda precej nepravično, ampak ne zato, ker bi si to izmislil kak hudobnež (čeprav bi bilo dobro, da bi Vi kot populist to temeljno nepravičnost pripisali kakšni globalni zaroti – ampak sami v tako zaroto ne bi smeli verjeti). Zakaj Matejevo načelo odločilno sooblikuje strukturo komunikacije, se da najbolj enostavno ilustrirati na primeru prepoznavnosti produktov: Če iščete osvežilni kofeinski napitek, potem boste v trgovini najverjetneje posegli po produktu, ki ga poznate - običajno Coca Coli ali Pepsi coli. In če Vas nekdo vpraša, katero osvežilno pijačo mu lahko priporočate, vam bodo prišle na misel logično tiste, ki jih poznate. Od tega trenutka obstaja ena oseba več, ki pozna ta produkta, medtem ko XY-colo, ki je ravnokar prišla na tržišče, ne pozna nihče (= en klinc ne opazi.) Tako postajata znana produkta vse bolj znana, neznani pa ostanejo neznani, razen če jih ne postavi v središče pozornosti mnogih ljudi kakšen usoden dogodek. Ampak tudi potem še ni rečeno, da lahko zdaj XY-cola začne svojo zgodbo o uspehu, kajti tak enkratni dogodek bo kmalu šel znova v pozabo. Vaš produkt mora priti v središče pozornosti vedno znova in znova. Ali kot je dejal stari učitelj latinščine: “Repetitio mater studiorum est! - To velja tudi za memorativno sposobnost družbe.
To pa je tudi razlog, zakaj potrebujete organizacijo, ki bo potiskala Vas in Vašo sporočilo vedno znova v središče pozornosti javnosti in varovala pred tem, da ne gre v pozabo.
Ampak naj vam bo jasno tudi to, da je zaznavni prag javnosti visok. Zahteva precejšnjo frustracijsko toleranco in veliko mero vzdržljivosti. Toda, kot pravi nek kitajski pregovor: “Vse pride k tistemu, ki čaka.” Vsekakor pa ne smete čakati pasivno, ampak morate – in s tem niste mišljeni Vi kot posameznik, pač pa Vi in vaši sledilci – delati na večanju vaše prepoznavnosti. Pri tem lahko pomaga to, če si poiščete temo, neko “stvar”, za katero se borite vsi; “misijo”, ki jo razglasite in o kateri trdite (ni treba, da je res), da ste se ji zapisali vsi. Navidezno zanimanje za objektivne cilje pomaga zagotavljati, da Vašega iskanja pozornosti ni mogoče zavrniti kot izraz vaše osebne nečimrnosti ali narcistične osebnostne motnje. Poleg tega lahko nato kot skupina zavzamete osrednjo pozornost javnosti, ne da bi se kateri koli posameznik preveč izčrpal ali celo izgorel. Dokler Vas kot voditelja vaše grupacije nihče ne postavlja pod vprašaj, vsakršna pozornost, ki jo pridobijo vaši somišljeniki, itak pade nazaj na Vas.
- se nadaljuje -
6 Uporabite Vaš agresivni potencial!
(Polarizacija)
***
Kolofon:
Člani znanstvenega odbora založbe Carl-Auer Verlag:
Prof. Dr. Dr. h. c. Rolf Arnold (Kaiserslautern)
Prof. Dr. Dirk Baecker (Dresden)
Prof. Dr. Ulrich Clement (Heidelberg)
Prof. Dr. Jörg Fengler (Köln)
Dr. Barbara Heitger (Wien)
Prof. Dr. Johannes Herwig-Lempp (Merseburg)
Prof. Dr. Bruno Hildenbrand (Jena)
Prof. Dr. Karl L. Holtz (Heidelberg)
Prof. Dr. Heiko Kleve (Witten/Herdecke)
Dr. Roswita Königswieser (Wien)
Prof. Dr. Jürgen Kriz (Osnabrück)
Prof. Dr. Friedebert Kröger (Heidelberg)
Tom Levold (Köln)
Dr. Kurt Ludewig (Münster)
Dr. Burkhard Peter (München)
Prof. Dr. Bernhard Pörksen (Tübingen)
Prof. Dr. Kersten Reich (Köln)
Dr. Rüdiger Retzlaff (Heidelberg)
Prof. Dr. Wolf Ritscher (Esslingen)
Dr. Wilhelm Rotthaus (Bergheim bei Köln)
Prof. Dr. Arist von Schlippe (Witten/Herdecke)
Dr. Gunther Schmidt (Heidelberg)
Prof. Dr. Siegfried J. Schmidt (Münster)
Jakob R. Schneider (München)
Prof. Dr. Jochen Schweitzer † (Heidelberg)
Prof. Dr. Fritz B. Simon (Berlin)
Dr. Therese Steiner (Embrach)
Prof. Dr. Dr. Helm Stierlin † (Heidelberg)
Karsten Trebesch (Dallgow-Döberitz)
Bernhard Trenkle (Rottweil)
Prof. Dr. Sigrid Tschöpe-Scheffler (Köln)
Prof. Dr. Reinhard Voß (Koblenz)
Dr. Gunthard Weber (Wiesloch)
Prof. Dr. Rudolf Wimmer (Wien)
Prof. Dr. Michael Wirsching (Freiburg)
Prof. Dr. Jan V. Wirth (Meerbusch)
Oblikovanje: Uwe Göbel z Alicia Rieke
Redakcija: Vera Kalusche
Prelom: Verlagsservice Hegele, Heiligkreuzsteinach
Tiskano v Nemčiji
Tisk in vezava: CPI books GmbH, Leck
Druga izdaja, 2024
ISBN 978-3-8497-0297-7 (Tiskana izdaja)
ISBN 978-3-8497-8185-9 (ePUB)
© 2019, 2024 Carl-Auer-Systeme Verlag
und Verlagsbuchhandlung GmbH, Heidelberg
Vse pravice pridržane.
Bibliografska informacija nemške Nationalbibliothek:
Nemška Nationalbibliothek navaja to publikacijo v Deutsche Nationalbibliografie; podrobnejši bibliografski podatki se nahajajo na internetni povezavi: http://dnb.d-nb.de.
Informacije o našem celotnem programu, naših avtorjih in založbi najdete na: https://www.carl-auer.de/.
Tam se lahko naročite tudi na naše novice.
Carl-Auer Verlag GmbH
Vangerowstraße 14 • 69115 Heidelberg
Tel. +49 6221 6438-0 • Fax +49 6221 6438-22
O avtorju:
Fritz B. Simon, dr. med., univerzitetni profesor za vodenje in organizacijo; psihiater in psihoanalitik, sistemski organizacijski svetovalec. Raziskovalo težišče: organizacijski in dezorganizacijski procesi v psiholoških in družbenih sistemih. Avtor in urednik približno 300 znanstvenih člankov in 35 knjig, ki so bile prevedene v 15 jezikov. Med drugimi: Toedliche Konflikte. Zur Selbstorganisation privater und öffentlicher Kriege (2001), Die Familie des Familienunternehmens (2002), Gemeinsam sind wir blöd!? Die Intelligenz von Unternehmen, Managers und Märkten (2004), Einführung in Systemtheorie und Konstruktivismus (2006), Einführung in die systemische Organisationstheorie (2007), Einführung in die systemische Wirtschaftstheorie (2009), Vor dem Spiel ist nach dem Spiel. Systemische Aspekte des Fussballs (2009), Einfuehrung in die Systemtheorie des Konflikts (2010), Wenn rechts link ist und links rechts. Paradoxiemanagement in Familie, Wirtschaft und Politik (2013), Einführung in die (System-Theorie der Beratung (2014), Formen. Zur Kopplung von Organismus, Psyche und sozialen Systemen (2018). Der Streit ums Nadelöhr (2019), Lockdown: Das Anhalten der Welt (2020), Stalin und der Apparat (2023).
***
Komentar prevajalca:
Zelo možno, da se spogledujete z mislijo, da bi na naslednjih volitvah kandidirali. Če se odločite, verjetno že zdaj veste, KAJ boste govorili drugim. To, KAKO boste govorili, vas lahko “pokoplje” ali pa je razlog, da bodo volivci “kupili” vaše zamisli. Če želite: včasih imam kak praktičen seminar o javnem nastopanju: tukaj.
(Ampak ne se potem jeziti name, če vam bodo verjeli in boste morali preiti od besed k dejanjem ter pokazati kaj znate.)