26. maj 1998

Nocoj sem zmenjen z Deklevo. Pogovarjala se bova o njegovi igri za otroke in možnosti, da bi jo prihodnje leto igrali na Ptuju. Gledat grem tudi Petrovo produkcijo. Zanimajo me mladi igralci.  

Na odru je vedno manj lesa. Izgleda, da bodo danes končali demontažo. Nato pa nastopi g. Forstnerič. Oglasil se je tudi že Franci Korošec in zdi se mi, da bomo resnično v dobrem sodelovanju uredili ta oder. Mimogrede: praha na lesu, tramovih in deskah je nenormalno veliko. Vsaka čast Marijanu, kako se je sistematično, korak po korak lotil demontaže. Všeč mi je tudi to, da z vso resnostjo skrbi za varnost pri delu.  

Anica je izdelala prve izračune za stroškovnike predstav v prihodnji sezoni. Upam, da bomo prodajali Finžgarja, še naprej Zaboj⁶⁶in da bo tudi Fant »šel v prodajo«. Veliko pričakujem tudi od Ljubezenskih pisem.  

Dobil sem povečavo Slovenskega trga – fotografijo, ki sem jo posnel 9. maja. Zdi se mi fina, odlična. Zdaj jo bom uokviril in znašla se bo na steni moje pisarne. 

  

27. maj 1998

Sinočnji pogovor z Milanom D. je bil fajn. »Prišla sva skupaj« s tekstom, Milan bi rad, da ga režiram jaz … Po poti domov se mi med vožnjo utrinjajo misli, ideje. Čisto sem vznemirjen. Dodajam plin, da bom čim prej doma in še isti moment zapisal v računalnik prve zamisli. Vem, da to moram storiti, da bom miren, pomirjen… Vem, da je to trenutek, ki ga je treba zadržati. Čeprav še nič ni dokončno, jasno, čeprav je vse še en velik vprašaj, sestavljen iz Kdo, Kje, Kako in še tisočkrat Kako … Vendar prvi občutek ob ideji je fini. Vem, da je to vžigalna kapica, ki lahko sproži eksplozijo … Ima me, da bi že kar sestavil ekipo in jih povabil k sodelovanju. To bodo morali biti »moji« igralci. Ekstremno, svojeglavo, igrivo, zafrkantsko … - to bo to. Prašičje, svinjsko. 

Na odru nastajajo zanimivi momenti: vprašanje konstrukcije pohodnih mostov, vprašanje preboja med balkonom in pohodnimi mostovi, vprašanje vodenja pletenic pod desno mansardo. Slišim o problemu vitel – cena naj bi se spremenila… Zanimivo, zanimivo. 

Pričakujem Mirjano K. in Matjaža L. Upam, da bomo prišli naprej s poletno predstavo. Upam, da bomo določili lokacijo in se dogovorili natančneje o scenografiji.
- - - 

Stvari so organizacijsko dogovorjene. Veliko se bo delalo sproti. Upam, da bo vse teklo brez težav. Da ne bodo stvari prezahtevne, da se bomo držali okvirov. 

  

28. maj 1998

Včeraj so mojstri na odru potegnili »vaservago«. Danes pa že žagajo I-profile. Starega lesa – vrvišča ni več in stvari se premikajo naprej. Tako je prav. 

Včeraj me je na občini g. podžupan Jurkovič vprašal, kaj je z uporabo gledališča (z ozirom na članek lutkarjev v Tedniku). Med vrsticami izvem, da je struja, ki bi zaradi pogoste gneče v gledališču (koncert pihalcev npr.) in »očitnega nedovljevanja uporabe gledališča« (lutkarji) najraje zgradila kar novi kulturni dom, ki bi pomenil seveda tudi novo institucijo, zavod … To pa, se zaveda podžupan, stane. V par stavkih sem mu razložil, da lahko tudi lutkarji uporabljajo naše prostore pod enakimi pogoji kot vsi ostali uporabniki gledališča in tudi njemu dejal, da bi se želel sam v debato o  novi kulturni dvorani še kako vključiti s strokovnimi argumenti. Zdelo se mi je, da ga pa to zelo malo zanima, občutek sem imel, da celo čisto nič. Upam, da se motim. 

Mateja je končala vnašanje na domače strani Interneta. Zdaj samo še menjamo nastavitve črk in vse bo o.k. Poteza ali dve mojstra Milana in tema »računalniki« bo zaključena. 

  

28. maj 1998

Obiskal sem Arhiv, prvega soseda na dvorišču, kjer bo OVINEK in zdi se mi, da ne bo problemov glede uporabe dvorišča za dominikanskim samostanom. 

  

30. maj 1998

Včeraj mi je Peter Srpčič povedal, da mislijo po informacijah g. Čučka v nekaj mesecih glasovati o gradnji novega kulturnega centra. Na kratko: če želimo kakorkoli prehiteti gradnjo takega centra oz. pokazati, da je smiselneje prenoviti gledališče in da bi to bilo še ceneje kot novogradnja, potem moramo ukrepati. Takoj. In danes se dobimo Peter, Andrej Šmid in jaz ter se pogovarjamo o stvari naprej. Po mojem mnenju moramo do konca junija ‘98 oddati županu, predsedniku mestnega sveta in predsedniku odbora za kulturo ter oddelku za družbene dejavnosti naš elaborat za obnovo gledališča. Nujno.⁶⁷ In še to ni garancija, da ne bodo politično izglasovali nove dvorane in jo šli gradit. Seveda kot kulturnik načeloma podpiram vsakršno pridobitev na področju kulture, vendar nov kulturni dom na Potrčevi (nekdanja skladišča) me ne prepriča. Preveč stvari se bojim: nestrokovne arhitekture, opreme, dragosti projekta, in ko bi bil končan pravzaprav ne bi prinesel neke bistveno nove kvalitete (večanja umetniški vrednosti »izdelkov«).  Bomo videli; vsekakor nisem pričakoval, da bodo stvari tekle tako hitro. Menil sem, da bi prihodnje leto bilo dovolj, če bi javno nastopili s pripravami za obnovo gledališča. 

V mestu se nekako spet širi »spor« med Branko in mano. Kako to, da se ne moreva zbogati. Prav fino, da se sam ne čutim v nikakršnem sporu. Hvala bogu se je Latin odločil za lokacijo za dominikanskim samostanom. Hvala bogu pravim, tako da ne bo kreganja in borb. 

Ivica B. jamra glede poletja. G. Brumen ga je zvabil v projekt, zdaj pa pustil na suhem. Ivica se vleče ven na idejo civilne družbe … in razglaša nekak spor med civilno družbo in institucijami. Pa saj so vendar institucije bile narejene zato, ker je obstajal nek javni, civilni interes. Če institucije, take kot so, niso v redu, je najbrž treba razmišljati o ne/ustreznosti vodstva, ne pa jih spravljati v nek konflikt. Poleg tega je tudi vprašanje, kdo je to civilna družba. Vsak si išče svoje možnosti izraza in verjamem, da Gledališče Ptuj dobro vključuje relevantne gledališke ustvarjalce s tega področja v svojo produkcijo. Tako da gledališčniki ne potrebujejo civilne družbe, ki bi varovala njihove vitalne interese.  

V ponedeljek naj bi se srečali električar, Marijan, kovinar in Franci K., da dogovorijo detajle glede nadaljnjih korakov, posegov. Tudi g. Schlamberger je klical in bo poslal skico montaže glavne zavese. Skratka stvari lepo tečejo in čakam, kje se bodo pojavili skriti problemi. Prepričan sem, da jih lahko s skupnim sodelovanjem rešimo. Vsaj doslej se je to izkazalo kot najboljši način, pristop k problemom. 

Govori s Sandro Pužun glede možnosti ureditve temnice v prvem prostoru kleti. Mislim, da je zainteresirana. Bomo videli. 

Vsekakor čutim nekak cmok v grlu, ko pomislim, da bom Janiki rekel, da bom dal možnost organizacije bara v gledališču še Mišku, ko pomislim, da bom dal prihodnjo leto fotografirat predstave Sandri namesto Stanču … To je pač del direktorovanja; če bodo »zamerili«, potem je pač to del njihovega razumevanja stvari. Gledam pač na gledališče in poskušam pripeljati najboljše možno. To pa pomeni, da se kdaj tudi zmotim oz. da je treba stvari spreminjati. 

  

1. junij 1998 

Teden se je začel z bliskovito naglico. Pri obisku pri g. Petrovič Alojzu sem med zapuščino g. Alfreda Bradača videl kakšnih 20 strani tipkanega teksta o zgodovini ptujskega gledališča! Upam, da bom dobil ta material. 

Z Matejo sva šla v Arhiv, kjer bo začela Mateja zbirati materiale za razstavo o zgodovini stavbe gledališča. 

V soboto smo se dobili v Mariboru pri Andreju Š. s Petrom in Andrejem ter naredili načrt za izdelavo elaborata za obnovo. Če bo narejen tako, kakor se pogovarjamo, bo super. 

  

2. junij 1998

Vaje za Ovinek so sinoči stekle. Tatjana je imela smolo: v Slovenski Bistrici je imela majhen karambol. Razbila je avto in pozno zvečer smo šli po njo. Tako so se vaje začele v slogu teme predstave … Matjaž želi na odru žive živali … Upam, da ne bo težav s sosedi, upam, da bodo dovolili, da prinesemo živali in da jih bomo lahko uporabili v predstavi. 

(Se nadaljuje.)

***

Pripombe in komentarji: 

66 - Zdaj, ko berem svoje zapise in raziskujem po Repertoarju ptujske premiere, vidim, da je Peter potem, čez deset let, naredil še eno premiero, nov Oj, čudežni zaboj. Očitno je prvi bil tako uspešen, da je postavil še enega. Torej je bila moja prvotna programska odločitev očitno dobra, celo čez-mandatno dobra, da jo je isto gledališče, isti režiser, postavil/o še enkrat (z drugimi igralci).
Tako, da se še malo pohvalim, ker vidim v teh dnevniših zapiskih, da non-stop nekaj dvomim in se bojim in trepetam, da ne bi šlo kaj narobe. En sam jamr.

67 – V prvi petletki smo torej naredili dvoje: omenjeni preveritveni projekt, t.j. nekakšen elaborat, ki predstavi situacijo, probleme in nakaže rešitve, ter potem tudi PGD – projekt za gradbeno dokumentacijo - načrte, ki pa so ostali samo v fasciklu. Zdi se mi, da je Andrej Šmid nato, čez leta, na javnem natečaju kandidiral s svojo arhitekturno rešitvijo, ampak, trditi pa ne upam. Mogoče bo o tem kdaj spregovoril Rene Maurin ali pa Štefan Čelan, ki bo takrat župan. (Če se spet vrnemo nazaj na časovnico, torej v junij 1989.) Andrej: si samo izrisal isti "PGD projekt" iz leta 1998 ali potem za prijavo na natečaj še kaj spremenil?