Fritz B. Simon

Navodilo za populizem

ali: Prevzemite oblast Vi!

Prevedeno po: Fritz B. Simon: Anleitung zum Populismus oder: Ergreifen Sie die Macht! Heidelberg, Carl-Auer Verlag, 2. izdaja, 2024. S prijaznim dovoljenjem založbe. Vse pravice pridržane.

Kazalo

1 Čemu ta knjiga? (Program)
2 Poiščite si soborce! (Zarota)
3 Pripovedujte zgodbo, v kateri bi rad nastopal vsak! (Story)
4 Uporabite obstoječe politične strukture! (Psevdoadaptacija)
5 Borite se za pozornost javnosti (Fokus)
6 Uporabite svoj agresivni potencial (Polarizacija)

7 Umislite si sovražnika!

(Tujci)

Politika je nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi. Vojna pa razdeli svet na dvoje: na prijatelje in na sovražnike. To pomaga ljudem, da se orientirajo: “Kdor ni zame, je proti meni!” Če izbruhne vojna, postane svet manj kompleksen. Tega pa ni nujno treba storiti z orožjem. Dovolj je tudi že besedna vojna. Ampak vseeno: bodisi z orožjem bodisi z besedami, če želite uporabiti čudovito poenostavitev sveta, ki je posledica sleherne vojne, potrebujete sovražnika, ki se ga da jemati resno.

Eden od bistvenih razlogov, zakaj danes voditi vojno, je, da vojna med vojskujočima se stranema relativizira konflikte znotraj prebivalstva in vodi k enotnosti tam, kjer so bili prej konflikti. Paradoksalen učinek, če pomislimo trezno. Pošten zunanji sovražnik ima povezovalen učinek: vojna ustvarja mir. Tega se na stvarni ravni s skupnimi cilji ne da doseči na enak način. Zmeraj se je lažje boriti proti komu ali čemu kot za koga ali kaj. Predvsem pa je veliko lažje doseči konsenz o potrebi po boju proti skupnemu sovražniku kot za kakršnokoli stvar, saj so cilji, za katere bi se bili posamezniki pripravljeni boriti, preprosto preveč različni. Ampak sugestija, da je se je potrebno upreti zunanjemu sovražniku, ki ogroža eksistenco vseh – in nič manj od tega – se zdi takoj prepričljiva in pred njo si nihče ne more zatiskati oči.

To je eden od razlogov, zakaj potrebujete enega fajn sovražnika. Najbolje zunanjega sovražnika, o katerem je že vsak kdaj kaj slišal. To ne služi samo sozvočju in temu, da v vaši jedrni skupini držite skupaj, marveč vam pomaga tudi na nacionalni, včasih celo mednarodni ravni, da pridobite nove privržence in povečate soglašanje z Vašimi akcijami. Deljeni občutki, ki vam jih bo morda očital del prebivalstva, zgubijo svoj pomen. Iz ambivalence nastane odloč(e)nost.

Ker takšni sovražniki ne padejo kar z neba, je najenostavneje, da si jih skonstruiramo sami. V sozvočju z vsemi do sedaj podanimi namigi je tudi pri tem priporočljivo, da se navežemo na zgodovinske in kulturne vzorce, povedano zelo direktno: na predsodke, ki se prenašajo kot folklora. To je enostavneje kot pa si izmišljevati popolnoma nove sovražnike in sovražnosti.

Sovražniku ali še bolje sovražnikom morate pripisati značilnosti, cilje in motive, ki v idealnem primeru že na prvi pogled - ali na drugi, če je občinstvo bolj razmišljujoče - omogočajo vsakomur, da prepozna razliko med njimi in vašim narodom, za čigar dobrobit ste Vi tako zaskrbljeni, in to, da je nevarnost zares velika, pade v oči vsem.

Ker pa se v komunikaciji s svojo potencialno bazo, ‚navadnimi‘ ljudmi, ne morete in nočete spuščati v globoke intelektualne razprave, ampak morate biti razumljeni takoj, morate izbrati kot sredstvo za prepoznavanje svojih sovražnikov zunanji videz: uporabne so vse čutno-zaznavne značilnosti razlik med “nami”, narodom, ki ga velja zaščititi, in “tujci”. Najbolj primerne so tiste lastnosti, ki so močno povezane s telesi potencialnih sovražnikov in jih ni moč prikriti. Na prvem mestu je tu seveda treba omeniti barvo kože (vzorec: rumena nevarnost). Čeprav ljudje ure in ure poležavajo na soncu in na ležalnikih lovijo svojega kožnega raka, je pri tujcih posebej temna koža tisto razlikovalno znamenje, ki ga ni mogoče spregledati (to bi bilo 100 % zanesljivo, če se ne bi med tem tudi tukaj rojevale osebe s temno kožo, ali bile posvojene s strani politično vprašljivih ljudi.) V principu se ponujajo, da se jih uporabi za sovražnika, vsi ljudje, ki izgledajo očitno drugače, kot poprečni Srednjeevropejci, tako kot posamezniki kot tudi grupacija: “Vsi Afričani, ki doma ne delajo nič in želijo biti deležni težko zaslužene blaginje naših ljudi, ne da bi delali, in želijo biti vključeni v socialno mrežo, ki smo jo postavili mi” - približno tako ali malo drugače lahko spletete zgodbo o tujcih, kakršna je ta. To ni posebej težko, ker je strah pred tujci – kar se lepo vidi pri majhnih otrocih – verjetno človekovo genetsko nasledstvo in predstavlja nekaj takega kot kolektivno nezavedno, ki se ga da vsak trenutek prebuditi. Če uporabite rasne značilnosti, imate tudi to prednost, da lahko prosto izbirate med številnimi konkretnimi ljudmi, ki jim lahko dodelite vlogo glavnega krivca in jih predstavite kot “tipičen primer.” Tole je velika prednost posploševanja: Ni vam treba skrbeti za očitno dokazno moč nasprotnih primerov, saj izjema zgolj potrjuje pravilo (Ena lastovka še ne prinese pomladi!), in lahko kljub njim mirne duše vsakega posameznika javno zmeljete kot dokaz za trditve, ki jih javno zastopate Vi.

Mogoče poznate vic iz otroškega vrtca: “Vprašanje: Zakaj je Koder plešast? Odgovor: Ker imajo črnčki Kodrove laske.” - Seveda, tega smo se naučili že v peskovniku: prišli bodo in nam popapali laske. “Pol Afrike je že spakiralo kufre.” To je shema, po kateri morate argumentirati, in interpretacijski okvir, ki ga morate dati dogajanju. Vašim potencialnim privržencem se bo zdela toliko bolj verjetna, kolikor manj konkretnih izkušenj so imeli s temnopoltimi ljudmi ali celo s pravimi Afričani, Indijci itd. Da bi zmanjšali tveganje, da vaša identifikacija sovražnika in značilnosti, ki mu jih pripisujete, ne bodo prepričljivi, morate izbrati sovražnika, ki ga dejansko pozna čim manj ljudi. V mnogih svetovnih jezikih je bila beseda „človek“ tisočletja rezervirana izključno za poimenovanje pripadnikov lastnega prebivalstva. Kdor ne pripada ljudstvu, sploh ni človek. In če ni človek, ga ni treba obravnavati kot človeka. Ampak se ga je treba bati; kajti bitja, ki niso ljudje, so lahko ja zveri. Tistemu, ki jih ne pozna, so pošasti. Kdor želi biti na varni strani, mora za začetek izhajati iz tega, da se obnašajo kot divje živali. On - predvsem pa ona - se mora pred temi zvermi kakopak zaščititi (sami potencialni posiljevalci, tatovi, kriminalci).

Prednost navzven prepoznavnega sovražnika je v tem, da bo - tudi če se zgolj nedolžno sprehaja - zagotovo v središču pozornosti drugih ljudi. Odstopanja od pričakovanj in običajnega pač opazimo. To pa je dobro izhodišče. Če takšna vpadljiva oseba na primer pokaže odklonsko vedenje (na primer: „brutalno posilstvo nedolžne mlade študentke“), potem morate čim bolj čustveno nabito in prizadeto, polni jeze, žalosti in usmiljenja, javno vztrajati, da ste imeli žal, žal, s svojo napovedjo katastrof, ki jih bodo v državo privlekli sovražniki, žal prav.

Vendar se vam ni treba ustaviti pri opozorilih in ustvarjanju strahu pred ljudmi, ki so videti drugače. Sovražnike lahko prepoznate tudi znotraj svojih vrst. V skladu z razlikovanjem med prijateljem in sovražnikom („Kdor ni z nami, je proti nam“) lahko javno in vehementno sumite vse, ki zunanjega sovražnika nimajo za sovražnika in ga branijo z besedami ali dejanji. S tem dokazujejo, da so sovražniki. Te „sovražnike v lastnih vrstah“ lahko nato prikažete kot še nevarnejše od zunanjega sovražnika, saj jih ni tako lahko prepoznati kot tujce in zlorabljajo zaupanje, ki jim je bilo izkazano.

To velja tudi za vse sovražnike v duhu, tj. nasprotnike, ki jih od zunaj ne prepoznamo takoj, vendar so nevarni zaradi tega, kar mislijo in čutijo. Privrženci tujih religij ali narodov, predstavniki določenih političnih usmeritev itd., ki se jim ne vidi, v kaj verjamejo ... Če doslej niste opazili ničesar o njihovih sovražnih namenih, si to razlagajte kot jasen izraz prefinjenosti in zvitosti teh ljudi, kot dokaz njihove nevarnosti. Ni Vam treba biti pozoren na resničnost vaših trditev, temveč se zgolj prepričajte, da bi se vašemu sovražniku načeloma lahko pripisalo te negativne lastnosti. Imejte domnevo za dejstvo. Potem se bo moral braniti, in tisti, ki se brani, vemo, obtožuje samega sebe.

Na splošno ne zaupajte nikomur, ki se javno in aktivno ne postavi na vašo stran. Pa tudi takrat: lahko da se samo pretvarja. Ostanite na preži ...

Se nadaljuje:

8 Kaj so to dejstva in kaj pomenijo, določajte Vi! (Fake News)

***

Kolofon:

Člani znanstvenega odbora založbe Carl-Auer Verlag:

Prof. Dr. Dr. h. c. Rolf Arnold (Kaiserslautern)

Prof. Dr. Dirk Baecker (Dresden)

Prof. Dr. Ulrich Clement (Heidelberg)

Prof. Dr. Jörg Fengler (Köln)

Dr. Barbara Heitger (Wien)

Prof. Dr. Johannes Herwig-Lempp (Merseburg)

Prof. Dr. Bruno Hildenbrand (Jena)

Prof. Dr. Karl L. Holtz (Heidelberg)

Prof. Dr. Heiko Kleve (Witten/Herdecke)

Dr. Roswita Königswieser (Wien)

Prof. Dr. Jürgen Kriz (Osnabrück)

Prof. Dr. Friedebert Kröger (Heidelberg)

Tom Levold (Köln)

Dr. Kurt Ludewig (Münster)

Dr. Burkhard Peter (München)

Prof. Dr. Bernhard Pörksen (Tübingen)

Prof. Dr. Kersten Reich (Köln)

Dr. Rüdiger Retzlaff (Heidelberg)

Prof. Dr. Wolf Ritscher (Esslingen)

Dr. Wilhelm Rotthaus (Bergheim bei Köln)

Prof. Dr. Arist von Schlippe (Witten/Herdecke)

Dr. Gunther Schmidt (Heidelberg)

Prof. Dr. Siegfried J. Schmidt (Münster)

Jakob R. Schneider (München)

Prof. Dr. Jochen Schweitzer † (Heidelberg)

Prof. Dr. Fritz B. Simon (Berlin)

Dr. Therese Steiner (Embrach)

Prof. Dr. Dr. Helm Stierlin † (Heidelberg)

Karsten Trebesch (Dallgow-Döberitz)

Bernhard Trenkle (Rottweil)

Prof. Dr. Sigrid Tschöpe-Scheffler (Köln)

Prof. Dr. Reinhard Voß (Koblenz)

Dr. Gunthard Weber (Wiesloch)

Prof. Dr. Rudolf Wimmer (Wien)

Prof. Dr. Michael Wirsching (Freiburg)

Prof. Dr. Jan V. Wirth (Meerbusch)

Oblikovanje: Uwe Göbel z Alicia Rieke

Redakcija: Vera Kalusche

Prelom: Verlagsservice Hegele, Heiligkreuzsteinach

Tiskano v Nemčiji

Tisk in vezava: CPI books GmbH, Leck

Druga izdaja, 2024

ISBN 978-3-8497-0297-7 (Tiskana izdaja)

ISBN 978-3-8497-8185-9 (ePUB)

und Verlagsbuchhandlung GmbH, Heidelberg

Vse pravice pridržane.

Bibliografska informacija nemške Nationalbibliothek:

Nemška Nationalbibliothek navaja to publikacijo v Deutsche Nationalbibliografie; podrobnejši bibliografski podatki se nahajajo na internetni povezavi: http://dnb.d-nb.de.

Informacije o našem celotnem programu, naših avtorjih in založbi najdete na: https://www.carl-auer.de/.

Tam se lahko naročite tudi na naše novice.

Carl-Auer Verlag GmbH

Vangerowstraße 14 • 69115 Heidelberg

Tel. +49 6221 6438-0 • Fax +49 6221 6438-22

info@carl-auer.de

O avtorju:

Fritz B. Simon, dr. med., univerzitetni profesor za vodenje in organizacijo; psihiater in psihoanalitik, sistemskiorganizacijski svetovalec. Raziskovalo težišče: organizacijski in dezorganizacijski procesi v psiholoških in družbenihsistemih. Avtor in urednik približno 300 znanstvenih člankov in 35 knjig, ki so bile prevedene v 15 jezikov. Med drugimi: Toedliche Konflikte. Zur Selbstorganisation privater und öffentlicher Kriege (2001), Die Familie des Familienunternehmens (2002), Gemeinsam sind wir blöd!? Die Intelligenz von Unternehmen, Managers und Märkten(2004), Einführung in Systemtheorie und Konstruktivismus (2006), Einführung in die systemische Organisationstheorie(2007), Einführung in die systemische Wirtschaftstheorie (2009), Vor dem Spiel ist nach dem Spiel. Systemische Aspekte des Fussballs (2009), Einfuehrung in die Systemtheorie des Konflikts (2010), Wenn rechts link ist und links rechts. Paradoxiemanagement in Familie, Wirtschaft und Politik (2013), Einführung in die (System-Theorie der Beratung (2014), Formen. Zur Kopplung von Organismus, Psyche und sozialen Systemen (2018). Der Streit umsNadelöhr (2019), Lockdown: Das Anhalten der Welt (2020), Stalin und der Apparat (2023).

***

Komentar prevajalca:
Zelo možno, da se - če berete tole - spogledujete z mislijo, da bi na naslednjih volitvah kandidirali. Če se odločite, verjetno že veste, KAJ boste govorili drugim. To, KAKO boste govorili, vas lahko “pokoplje” ali pa je razlog, da bodo volivci “kupili” vaše zamisli. Če želite: včasih imam kak praktičen seminar o javnem nastopanju: tukaj.
(Ampak ne se potem jeziti name, če vam bodo verjeli in boste morali preiti od besed k dejanjem ter pokazati, kaj znate.)