Fritz B. Simon
Navodilo za populizem
ali: Prevzemite oblast Vi!
Prevedeno po: Fritz B. Simon: Anleitung zum Populismus oder: Ergreifen Sie die Macht! Heidelberg, Carl-Auer Verlag, 2. izdaja, 2024. S prijaznim dovoljenjem založbe. Vse pravice pridržane.
Kazalo
1 Čemu ta knjiga? (Program)
2 Poiščite si soborce! (Zarota)
3 Pripovedujte zgodbo, v kateri bi rad nastopal vsak! (Story)
4 Uporabite obstoječe politične strukture! (Psevdoadaptacija)
5 Borite se za pozornost javnosti (Fokus)
6 Uporabite svoj agresivni potencial (Polarizacija)
7 Umislite si sovražnika! (Tujci)
8 Kaj so dejstva in kaj pomenijo, določajte Vi! (Fake News)
9 Razglasite se za ljudskega borca proti elitam! (Narod)
10 Igrajte na klaviaturo čustev!
(Emocije)
Iskanje večine med milijoni ljudi ni enostavno, saj so njihovi fizični, družbeni in ekonomski svetovi zelo različni in vsak posameznik vidi in doživlja svet čisto drugače kot njegov sosed. Tudi med ljudmi, ki živijo blizu drug drugega, govorijo bolj ali manj isti jezik in imajo enako službo, obstajajo ogromne razlike v njihovih ciljih in interesih. To je za vsakogar, ki želi organizirati družbeno gibanje, verjetno največji problem. Možnosti, pogledati na svet drugače in si oblikovati lastne sodbe, se zdijo neomejene.
Ta težava izhaja - če pogledamo z antropološkega vidika - iz biološke konstitucije ljudi, natančneje: iz delovanja človekovih možgan. Ti so sposobni dojeti in analizirati zelo zapletene medsebojne odnose ter iz njih izpeljati odločitve, ki usmerjajo dejanja njihovega lastnika. To za posameznika seveda (še) ni nikakršen problem, je pa za skupnost. Zelo verjetno je namreč, da bo vsak lastnik možgan pri opisovanju sveta izrisal svoj edinstven zemljevid. Kako bo izgledal, je odvisno od človekovih trenutnih življenjskih okoliščin, njegove zgodovine, tj. izkušenj iz preteklosti, pa tudi od prihodnosti, na katero se pripravlja že v sedanjosti - pa naj se je boji, ali pa vanjo polaga svoje upe.
Izpeljimo formulo: Posameznikovo razmišljanje v svojij nezamenljivi kompleksnosti onemogoča, da bi večje skupine ali skupnosti dosegle kolektivno delovanje, saj so njihove predpostavke o svetu in interesi preveč različni. Ja, še huje: razmišljanje vedno, kadar bi lahko imelo posledice za delovanje, povzroči konflikte (zato se toliko ljudi izogiba razmišljanju in bi ga bilo treba zaradi ljubega miru pravzaprav prepovedati).
Zdi se, da so to za Vas in Vaše družbeno gibanje slabi izgledi. Ampak brez skrbi, bolj ali manj logično razmišljanje možganov ni edini dejavnik, ki določa človekovo vedenje. Kajti vsaj tako pomembna, kot je domnevno racionalno razmišljanje možganov, je naslednja funkcija možganskega debla: čustvovanje.
Dejstvo, da ljudje ne le mislijo, ampak tudi čustvujejo, povzroča posameznikom v vsakdanjem življenju veliko težav, saj prepogosto oboje ne gre skupaj, si nasprotuje in ljudi peha v psihične konflikte: čustva govorijo eno, um pa drugo. Ampak to ni Vaš problem. Za Vas je pomembno le, da vam čustvovanje ljudi odpira pot do večine, ki bo za Vašo stvar, in - kar je še pomembneje - da lahko to večino prepričate, da bo ukrepala. Kajti tam, kjer kompleksnost razmišljanja uporabnika prednjega možganskega režnja zmeraj znova sili, da se v labirintu svojih misli vsakih nekaj metrov odloča, katero pot naj uberejo on oz. njegove misli in dejanja, in se pri tem zlahka izgubi, ne da bi kdaj našel izhod, je uporabniku možganskega debla veliko lažje: čustvovanje zmanjšuje kompleksnost sveta na način, ki omogoča hitro delovanje in žene v akcijo; izognemo se obvozu mimo skrbnega razmisleka velikih možgan (ki prihajajo do svojih zaključkov le počasi). Ko je treba ukrepati hitro, nihče nima časa za razmišljanje in kalkuliranje, kako uravnotežiti oceno dolgoročnih stroškov in koristi. Razlog, da čustvovanje v človeški evoluciji nikoli ni izgubilo svoje ključne funkcije, je verjetno v tem, da je hitro in vodi v takojšnje ukrepanje (vendar bi to lahko bil razlog tudi za to, da se bo evolucija človeštva nekoč končala, če se bo ukrepal prehitro - ampak tudi to naj Vas ne skrb).
Hitrost gre na račun diferenciacije presoje. Vendar je prav ta diferenciacija tisto, kar dela kolektivno ukrepanje malo verjetno. Grobe, manj kompleksne diferenciacije čustvovanja pa po drugi strani postavljajo temelj za kolektivno delovanje. Verjetnost, da različni ljudje mislijo enako, je zelo zelo majhna, verjetnost, da enako čutijo, pa je precej velika. Skupna čustva in razpoloženja so tisto, kar lahko iz številnih posameznik naredi delujočo celoto - „maso“."
Primer za ilustracijo: Če je na trgu na voljo na milijone izdelkov za različne potrebe potrošnikov, je verjetnost, da bodo vsi kupili isti izdelek, majhna - lahko se celo zgodi, da bo določen izdelek kupil en sam kupec; če pa je nasprotno na voljo le ducat izdelkov za ducat potreb potrošnikov, je verjetnost, da bodo isti izdelek kupili mnogi, zelo velika – na ta način se bodo znašli v isti trgovini. V prvem primeru je trg zelo diferenciran in razdrobljen, v drugem primeru pa je diferenciran manj. Organiziran je v lahkoobvladljive skupine potrošnikov, med katerimi vlada konsenz, da želijo kupiti isti izdelek.
Ker je število različnih čustev, ki jih človek lahko doživlja, zelo majhno - strokovnjaki se prerekajo o natančnem številu, vendar jih ni veliko več več kot ducat -, je analogno s tem veliko lažje med velikim številom ljudi doseči enotno čustvovanje, kot pa enotnost med milijoni različnih načinov razmišljanja. Zato lahko le neizogibno razmeroma preprosta diferenciacija človekovega čustvovanja na dolgi rok ustvari in vzdržuje populistično gibanje.
Posledica vsega tega je: če želite mobilizirati množice podpornikov, morate apelirati na njihova čustva - druge izbire nimate. Zato niti ne poskušajte z intelektualno dovršenimi argumenti.
Da bi lahko ustrezno oblikovali svoja sporočila, nekaj nasvetov o tem, kako je strukturiran pogled na svet, ki temelji na čustvih. Psiholingvistične študije v številnih jezikih so pokazale, da vsakič, ko poimenujemo ali izražamo čustva, razlikujemo med tremi ali-ali dimenzijami. Zavestno ali nezavedno razlikujemo med aktivnim ali pasivnim, med močnim ali šibkim ter med dobrim ali zlim (oz. slabim). Okoli teh treh pomenskih dimenzij morate zgraditi pogled na svet, ki ga propagirate, oziroma zgodbe, ki jih pripovedujete, in njihovo dramaturgijo, da boste lahko vzbudili čustva večine prebivalstva in tako pridobili večinsko podporo.
Vsakogar, ki stopi na politično prizorišče - vključno z Vami in Vašimi privrženci –, je moč uvrstiti v koordinatni sistem, ki ga tvorijo te tri osi (kot v vsakem dobrem kriminalnem romanu, vesternu ali drami). Začnimo z Vami, junakom, ki se pripravlja, da bo rešil narod. Seveda se Vas da opisati z naslednjimi tremi lastnostmi: ste aktivni, močni in dobri – tri lastnosti, ki odlikujejo vsakega junaka –, kajti biti morate vendar močni in aktivni, da bi se lahko uprli notranjemu in zunanjemu sovražniku, ki je močan, aktiven in slab, in izsušili močvirje nemoralnosti in nesposobnosti, ki zaznamuje sedanji politični sistem, proti »tistim zgoraj« ali »tujcem«, ki želijo to preprečiti. Narod, za čigar zagovornika se predstavljate, je dober in šibek, ker je doslej bil predolgo pasiven. Vi boste to spremenili. Ljudstvo boste aktivirali, ga popeljali na ulice in z njim gradili (ali napadali) barikade, da se bo končno zavedlo svoje prave moči.
Ko javno propagirate svoj pogled na svet, morate paziti, da deluje z jasnimi (!) delitvami in ne dopušča ambivalentnosti (!); to pomeni, da ne sme biti akterjev, pri katerih ni povsem jasno, ali spadajo med dobre ali slabe; enako velja za presojanje dejanj: tudi ta so nedvomno bodisi dobra, bodisi slaba, zato ne smete dopustiti večpomenskosti ali relativizacije.
Če obljubljate enoznačnost, bo vsak, ki je razpet med mišljenjem in čustvovanjem, to doživel kot odrešitev, ker se mu ne bo več treba odločati med različnima stranema dosedanje ambivalentnosti. To je vaša skrivna obljuba: odrešitev! Kar Vi oznanjate, je je enoznačen svet, v katerem se nihče več ne bo mučil z dvomi, kaj naj stori, in ali dela pravo stvar, ali ne.
Če aktualno čustvovanje določa delovanje, ima to neprecenljivo prednost, da omeji škodljiv učinek razmišljanja. Kajti šele razmišljanje vodi do tega, da človek začne dvomiti o svojih čustvih in se znajde v notranjih konfliktih, si zastavlja mučna vprašanja, doživlja ambivalenco in se ne more odločiti. Čustva so vedno aktualna, dogajajo se tukaj in zdaj. Kajti šele razmišljanje, ki se lahko spominja in se zato lahko zaveda, da se ob pogledu na možnosti, ki so na voljo danes, počuti drugače kot včeraj in se bo verjetno jutri, povzroča notranje konflikte. Če dajemo prednost čustvovanju, se znebimo takšnih duševnih muk: dobrodošli v svetu enoznačnega razlikovanja med dobrim in zlim! To mora biti Vaš cilj, ki ga zasledujete na dolgi rok.
Oceno, da ste Vi in Vaši ljudje dobri, aktivni in močni, morajo implicitno potrjevati zgodbe, ki jih pripovedujete in se pripovedujejo o Vas (»Pro bonum contra malum!«). To krepi neomajno zaupanje Vaše baze v Vas in utrjuje potrebno delitev družbe na ljudstvo in sovražnike ljudstva: kdo bi se lahko aktiviral proti dobrim, če sam ne bi bil slab?
Vse to boste pa lahko dosegli le, če boste ljudem odvzeli občutek njihove manjvrednosti in jim vlili samozavest, da so oni v resnici dobri, ki jih slaba manjšina zlorablja in jim krati pravice.
Ljubezen in sovraštvo sta s političnega zornega kota najpomembnejši čustvi. Ljubezen je tisto, kar ustvarja vezi med ljudmi: solidarnost, skupnost, pripravljenost na žrtvovanje, skrb, skupne cilje, pripadnost, prijateljstvo, domoljubje – vse to je pogoj za kolektivno delovanje. Sovraštvo pa, nasprotno, vezi trga. Pomaga, da se ogradimo od drugih, gledamo na lastne interese, da se zaščitimo, borimo proti sovražnikom, da postanemo aktivni, kjer bi pasivnost lahko bila smrtna.
Vendar so čustva minljivi pojavi, zlasti če so odvisna od situacij, kot sta bes ali strah. Prespiš eno noč in bes izgine. Strah lahko včasih traja nekoliko dlje, vendar tudi nanj pozabimo, če ga ne negujemo. Ne delajte si iluzij: Ena od glavnih težav vsake populistične strategije, ki stavi na čustva, je v tem, da ohranjate tista čustva naroda, ki Vam koristijo.
Ljubezen in sovraštvo sta – v primerjavi s čustvi, ki so vezana na situacijo – nekaj posebnega, saj sta večinoma povezani z razvojem dolgoročnega prepričanja, ki je za identiteto posameznika bistveno. To velja zlasti za ljubezen do naroda in sovraštvo do elit. S čustvi pogojeno stališče Vaše baze, če je pozitivno naravnano do Vas in vaših ciljev, se ne bo, tako kot trenutni izbruh jeze, spremenilo čez noč. Ampak kljub temu morate redno skrbeti, da se ta čustva ne razvodenijo ne gredo v pozabo. Kdor je enkrat na Vaši strani, se bo – na to se lahko zanesete – redno spominjal teh čustev (in s tem pomembnega vidika svoje osebne identitete) in jih na ta način znova doživljal. On ali ona jih bo negoval/a, tako kot lastnik majhnega vrta zaliva svojo travo: skrbno in redno, najmanj enkrat na teden. Kljub temu to verjetno ne bo dovolj. Poskrbeti morate, da bo to, s čustvi prepojeno stališče, znova in znova dobivalo novo hrano, kar pomeni, da potrebujete razburjenje, škandal, ogorčenje – ne le enkrat, ampak vedno znova.
Igrati na klaviaturo čustev in postati virtuoz odkrito povedano ni tako težko, ker je na njej relativno malo tipk. Zato so tudi možnosti skadateljskih variacij le omejene. Zmeraj znova ista pesem. Prednost nekoliko preprostejših harmonij in ritmov je, da ima vsakdo občutek, da bi melodije, ki jih sliši, lahko bile tudi njegove, tako znane so mu, čeprav si morda doslej še nikoli ni upal glasno zapeti zraven. Če pa jih Vi kot močan, aktiven in dober dirigent spodbudite, si bo precej ljudi, ki so doslej kot tiha večina molčali, upalo odpreti usta ...
Se nadaljuje:
11 Uporabljajte besede kot orožje! (Sugestije)
***
O avtorju:
Fritz B. Simon, dr. med., univerzitetni profesor za vodenje in organizacijo; psihiater in psihoanalitik, sistemskiorganizacijski svetovalec. Raziskovalo težišče: organizacijski in dezorganizacijski procesi v psiholoških in družbenihsistemih. Avtor in urednik približno 300 znanstvenih člankov in 35 knjig, ki so bile prevedene v 15 jezikov. Med drugimi: Toedliche Konflikte. Zur Selbstorganisation privater und öffentlicher Kriege (2001), Die Familie des Familienunternehmens (2002), Gemeinsam sind wir blöd!? Die Intelligenz von Unternehmen, Managers undMärkten(2004), Einführung in Systemtheorie und Konstruktivismus (2006), Einführung in die systemischeOrganisationstheorie(2007), Einführung in die systemische Wirtschaftstheorie (2009), Vor dem Spiel ist nach dem Spiel. Systemische Aspekte des Fussballs (2009), Einfuehrung in die Systemtheorie des Konflikts (2010), Wenn rechts link ist und links rechts. Paradoxiemanagement in Familie, Wirtschaft und Politik (2013), Einführung in die (System-Theorie der Beratung (2014), Formen. Zur Kopplung von Organismus, Psyche und sozialen Systemen (2018). Der StreitumsNadelöhr (2019), Lockdown: Das Anhalten der Welt (2020), Stalin und der Apparat (2023).
***
Komentar prevajalca:
Zelo možno, da se - če berete tole - spogledujete z mislijo, da bi na naslednjih volitvah kandidirali. Če se odločite, verjetno že veste, KAJ boste govorili drugim. To, KAKO boste govorili, vas lahko “pokoplje” ali pa bo razlog, da bodo volivci “kupili” vaše zamisli. Če želite: včasih imam kje kak praktičen seminar o veščinah javnega nastopanja: tukaj.
(Ampak ne se potem jeziti name, če vam bodo verjeli in boste morali preiti od besed k dejanjem ter pokazati, kaj znate.)