Pospravljal sem pisarno in našel zaprašen disk. Brez škatle, brez plastike, brez kablov za priklop. Kar tako, kos železa, magnet v pločevinastem ovitku. Nekje bi moral biti še en tak docking station ... Najdem, priklopim in res, disk se zavrti!
Kaj je bilo na njem? - Mapa z imenom "Gledališče Ptuj - Dnevnik". Zapiski iz let, ko sem bil delovodja v novo nastalem ptujskem poklicnem gledališču. Kaj naj zdaj s tem? Vržem kar lepo v koš? Ali pustim ležati, da bo škatla z magnetom nekoč dokončno pristala na Gajkah1? Jaz na Rogoznici2, del mene pa čez cesto? Pa sem si rekel: Objavi. Mogoče bo komu zanimivo. Če ne drugemu, tebi in/ali tvojim bivšim sodelavcem. Boš videl, kako si takrat videl stvari, kako si si jih (pravilno ali narobe) razlagal in kako so te veselile (ali jezile/žalostile).
Pred vami je torej osebni dnevnik zaposlenega v Mestnem gledališču Ptuj, v prvih letih njegovega delovanja. Se že kar vnaprej opravičujem - niti slučajno se mi namreč ne sanja, kaj vse bo pisalo v teh fajlih - če bom v zapisih oster, krivičen, nerazumevajač, ozkogleden, sebičen, ošaben, nečimrn, Samovoljen ipd. Klinc, takrat očitno nisem znal drugače. Nisem si dovoj zaupal, da bi zmogel stopiti do človeka in mu reči: “Glej, tu in tu mam s tabo problem, a se lahko pomeniva?” Tako da: bogve kaj vse sem zaupal svojemu do danes skrivnemu dnevniku. No, upam, da sem takrat naredil tudi kakšne stvari prav in dobro. Upam, da sem opazil tudi lepe reči; da nisem videl samo problemov in težav ravnokar rojenega gledališča.
Želim si, da bi nekoč v prihodnosti še enkrat vodil MGP. Takrat bom - tudi zaradi izkušenj iz prve petletke - boljši poslovodja. Dotlej pa delim z vami svoje tedanje zapise. Naj bodo nekakšno osebno darilo Mestnemu gledališču Ptuj za njegov tridesti rojstni dan. Marsikaj bo vejretno dolgočasnega, ampak si mislim: pri ostrenju slike preteklosti boljše kakšen pixel preveč kot premalo.
Čestitke prav vsem vpletenim v delovanje MGP za vsa leta nazaj in vse najboljše za naprej. Naj živi in se razvija!

 

Prejšnje objave:

1, 2, 3, 4. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, Medklic, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 

 

Ponedeljek, 23. avgust 1999 

Prišel sem nekaj pred sedmo. Pripravljam zadeve za začetek. Naloge, povzetki, plani, analize pretekle sezone. In ljudje. Znova tu, - znova sveži? Delavnica pri Marijanu še ni končana. Ogledal sem si jo včeraj. Ni konca s tem Korparjem.  

Mislim, da smo začeli z ravno pravo količino vneme in zagnanosti: nič preveč. Preanalizirali smo prejšnjo sezono in si zadali cilje za novo. Glavna misel: poudarek predstavam in nič velikih, novih investicij. Saniranje drobnarij, ki pa so grozne (vrata, okna, streha, sanitarije …). 

Napisal sem. 

  

  1. avgust 1999

Včeraj sem se dobil z vsakim delavcem posebej in prediskutiral njihove pripombe na moje delo, poslušal želje, vtise, pokramljal o tem in onem. Zdi se mi, da je bilo to zelo koristno. 

Andreja pridno dela v Arhivu. Upam, da bo šlo vse dobro skoz glede štipendije za študij. 

Razmišljam, da bi ministru Školču poslal vljudno pismo, v katerem bi mu postavil nekaj vprašanj v zvezi s financiranjem Gledališča Ptuj v letu 1999 in ga prosil za sestanek. 

Marijan je začel seliti svojo delavnico na Hercegovo in tako bo Tomaž zdaj v nekdanji delavnici lahko imel nekakšno elektro skladišče in delavnico. Fino. 

Anica ima probleme z DDV-jem. Namreč: druge firme (ZZZS ali MK) izdajajo račune, ki imajo napako: ali še zmeraj zaračunavajo 6,5 % pd ali ne štimajo osnove in izračuni … Zdaj bo to računovodska tema naslednjih – koliko? – mesecev. 

--- Konec razmišljanja. Napisal sem pismo ministru Školču. Doma ga še dodelam, jutri popravim in odpošljem. Tudi v vednost županu MOP. Tako je: ni kaj več praskati po domačem kurniku. Denar je treba dobitiod zunaj. In za to nisem naredil veliko. Oz. bil popolnoma neuspešen do sedaj. Do decembra je čas. Potem bo po poletju 2000 vse že bolj jasno. Ne bom se predal in ne zadovoljil z doseženim. Potrebujemo več in zaslužimo si več. To moram dopovedati tudi Ministrstvu. In najti način – skupaj z njimi, da se kaj spremeni.  

  

  1. september 1999

Tole je pismo, ki gre danes h gospodu ministru Školču. Rad bi, da bi pomenilo začetek mojega agresivnejšega nastopa do politike. Te na Ptuju in predvsem one v Ljubljani. 

  

Gledališče Ptuj 

Slovenski trg 13, 2250 Ptuj 

Telefon, - faks: (062) 785 900  

e-mail: Gledalisce.Ptuj@guest.arnes.si 

http://www2.arnes.si/~mbgptuj 

  

Štev.: 145/1999 

Ptuj,  26. avgusta 1999 

  

Spoštovani gospod Jožef ŠKOLČ,  

minister za kulturo Republike Slovenije 

Cankarjeva 5 

Ljubljana 

  

  

  

Spoštovani gospod Školč. 

  

Najprej se Vam zahvaljujem za knjigo Pregled (so)financiranja…v letu 1999, ki ste nam jo poslali. 

  

Najbrž se strinjate, je v današnjem, hitro spreminjajočem se svetu silno pomembno, da svoje zaključke delamo na ustreznih, čim popolnješih informacijah. 

In tako se mi sredi mojega direktorskega mandata ponujajo nekateri zaključki, katerih upravičenost, smiselnost in ustreznost bi rad temeljito preveril.  

Za to pa bi potreboval nekaj informacij, za katere bi želel, da bi jih dobil pri Vas.  

  

Že nekaj let Ministrstvo za kulturo (MiK) redno sofinancira dejavnost Gledališča Ptuj, vendar pri natančni analizi ne najdem „rdeče niti“, vsebinsko-programske konceptualnosti. Zato sprašujem: 

  

  1. V letu 1999 bo MiK sofinanciralo Festival monodrame in gostovanja drugih gledališč na Ptuju. 
    Najbrž je iz tega moč sklepati, da je (v financah izraženo) stališče MiK-a do nas naslednje: 
    Gledališče Ptuj naj bo gledališče, ki bo vabilo v goste produkcije drugih gledališč, vsaki dve leti pa naj prireja Festival monodrame. 

  2. Če je temu tako, potem me čudi naslednja postavka, kjer MiK sofinancira obnovo in opremo gledališke delavnice. Za izvedbo gostovanj drugih gledališč in Festivala monodrame delavnice gledališču namreč niso potrebne. Delavnice potrebujemo seveda za lastno produkcijo – ta pa predstavlja temeljno poslanstvo javnega zavoda Gledališča Ptuj. 

  3. Zdaj seveda razumete, da se sprašujem, zakaj nobeden od naših lastnih projektov s strani MiK-a v letu 1999 ni dobil podpore. Pomeni to „nezaupnico“ direktorju?  

 

Gospod minister, Gledališče Ptuj je v letu 1998 s    

  • 6 zaposlenimi delavci in   
  • 33,6 mio Sit dotacij (31,5 Mestna občina Ptuj in 2,1 MiK) „ustvarilo“ še  
  • 59,9 % lastnega prihodka in torej skupaj s sredstvi v višini  
  • 50,2 mio SIT 
     
     

izvedlo 

  • 183 predstav (od tega 5 lastnih premier), ki si jih je ogledalo  
  • 24.170 gledalcev,  
  • 72 krat pa smo gostovali v različnih krajih po Sloveniji. 

    

S tem denarjem je bilo treba izplačati še osebne dohodke redno zaposlenih, vse avtorske honorarje (ki so zaradi projektne narave gledališča velik fiksni strošek), materialne programske stroške in vzdrževati stavbo gledališča. 

Sredi svojega mandata tako ugotavljam, da smo znotraj proračuna Mestne občine Ptuj dosegli razvojni plafon. „Notranjih rezerv“ ni. Za lastno produkcijo pa v letu 1999 od Ministrstva kot direktor nisem bil sposoben pridobiti sredstev.  

V Gledališču Ptuj imamo  vse od začetka procesa profesionalizacije (1993) izdelane jasne programsko-umetniške in poslovne cilje, 11 mladih Ptujčanov, ki so končali ali končujejo AGRFT, ugodne statistične kazalnike obiska, funkcionalno (čepravdotrajano) infrastrukturo, profesionalno znanje, voljo in zagon, zato bi želeli naše gledališče razvijati tako v programskem kot poslovnem smislu. 

Želimo ostati malo gledališče projektno-mrežnega tipa, vendar postati gledališče velikih učinkov. 

Za nadaljnji razvojni korak potrebujemo Vašo pomoč.  

Naša vizija razvoja s konkretnimi predlogi je zapisana v Prijavi na javni razpis MiK-a za leto 2000. 

Vljudno Vas prosim za sprejem, na katerem bi se želel seznaniti z dolgoročno vizijo Ministrstva za kulturo RS glede statusa našega gledališča. 

  

Z odličnim spoštovanjem, 


Direktor Gledališča Ptuj 

Samo M. Strelec 

  

  

Kaj bo iz vsega skupaj? Kdaj se bova z županom spravila v Ljubljano? Bo prihodnje leto kaj drugače? 

Marjan, Tomaž in Simon v novi delavnici že delajo sceno za Ano in kralja. Gospod zidar pa nič. Ostalo je nekaj odkrite strehe, žlebovi niso speljani v odtok in še marsikaj ni končano in ne izgleda, da kmalu bo. Marijan se je sprijaznil, nekako obupal in zdaj lahko samo še čakamo na dobro voljo gospoda Korparja. Hvala bogu bo tudi on lahko čakal na našo dobro voljo pri izplačilu … 

Tatjana in Aljoša danes tukaj. Spet živo, delovno vzdušje. Sandra naredila grozne fotografije – portrete. Moral se bom razjeziti. Zelo zelo me jezi njena nesamokritičnost. Kako si upa dati iz rok takšne zmazke… 

  

  1. avgust 1999

Kostumska proba. Ivona je z Natašo zelo zelo zadovoljna. Nič ni problem in vse se da še korigirati. Zelo sem vesel, da je temu tako. Upam, da jo bomo znali zadržati. 

Tednik – dogovor glede štirinajstdnevnih objav z g. Lačnom dosežen. Za cca 50 % ekonomske cene. 

Scenografija napreduje.  

Konec prvega tedna. Čisto v redu smo startali.  

  

  1. september 1999 

Naši sodelavci so se spomnili kar nekaj “neumnosti”, ki jih bomo vpeljali v predprostoru. Vesel sem, da so bili domiselni in pogumni. Tako je treba. 

  

  1. september 1999

Izgleda, da bo jutri kar nekaj otroške publike. Danes smo imeli nekakšen prvezem objekta na Hercegovi. Seveda stvari niso dokončane. Nesporazumi med obema Marjanoma (Pišek, Korpar) veliki. Mislim, da sem ohranil hladno kri in da bodo stvari končno urejene do te mere, da bo vse skupaj sprejemljivo. Maslo na glavi imamo vsi: Korpar, Pišek in moja naivnost, ki ni vseh stvari detajlno dala v popis oz. predračun. 

“Neumnosti” v preddverju bodo kmalu nared pred jutrišnjo predstavo: knjiga vtisov, zidarsko orodje na steni, kjer odpada omet, “steno-riso-pis”, ura, ki kaže uro zaključka predstave, oglasna deska “drugi o nas”, garderoba. 

  

  1. september 1999

Marijan je danes pripeljal v delavnico mizarski stroj. Nazdravili smo, se slikali, kakor se spodobi. Že ves dan je vesel – in prav je tako. Delo lepo teče, scena za Ano bo končana prej, kakor smo načrtovali. Hvala bogu. V sredo naj bi prišla scenografka, da dorečemo zadnje nejasnosti glede poslikav in drugih drobnarij. Prav luštno je, ko smo aktivni, ko se vidi kaj novega. Anica je šla na gostovanje. Kljub zaporam na cesti – upam, da ne bo kasnila v Sežano. S Tadejem sva nekako dorekla oz. si rekla: Ja, Galitza Blue bo! Spomladi 2001.  

  

  1. september 1999

Obisk s Petrom v Ljubljani na ŠOU-u in pri fantih na Beletrini je bil uspešen: dogovor glede razpisa za Mlado dramatiko, objav in publiciranja. Oktobra bo že tiskovna konferenca, odprt razpis … Vse torej teče kakor je treba.  

Klicala urednica Ptujčana – zadovoljna s tem, kar smo napisali, tudi z obliko članka in z mislijo, ki jo v tej sezoni uvajamo na koncu. Me veseli – njeno zadovoljstvo. 

Včeraj bila v delavnicah scenografka za Ano. Delo teče normalno, zadovoljna je z narejenim, dogovorili smo se za vse nadaljnje korake. Sledijo poslikave in dodelave rekvizitov. 

Problemi s sosedi na Hercegovi so včeraj dosegli višek. Nisem komentiral, bolj poslušal. Ne delam si skrbi. Problem je v odnosu, oz. bolje rečeno skreganosti sosedov in ne ločevanju med tem, kaj je površina, zakatero so odgovorni oni, in kaj je tisto, s čemer upravlja GP. Seveda je zbrka totalna, ker so stvari nedefinirane. Upam, da bo g. Kovač dosegel jasno razmejitev terena in da bo popolnoma evidentno, kaj kam spadain kdo lahko kje kaj počne. 

Poseben problem zgodba z izvajalcem, g. Korparjem. Ne ljubi se mi pisati podrobnosti, ker bi bile neokusne. Na kratko: stvar bo kmalu končana, prevzem smo delali že dvakrat – neuspešni in seveda čakam s plačilom. Prosil me je tudi, naj ne odbijemo penalov. Ne vidim razloga, zakaj mu jih ne bi.  

  

  1. september 1999

Kostumi za Ano so končani. Čez vikend spet dve vaji, nato nadaljevanje 20. t.m., po Alenkini premieri. Anica je prodala že ogromno predstav šolam. Kot vse kaže je bila pravočasna in izdatna informacija za šole še kako pomembna. Prav neverjeten odziv. Očitno zaupanje narašča, to pa je tudi tisto, kar si najbolj želimo: ohranjati stare stranke in počasi pridobivati nove. 

Imam občutek, da tehnična ekipa ne dela optimalno. Da tu in tam kaj zašteka in da se morda kdaj pa kdaj kdo pred kom malo “skrije”. Tu in tam se delo prelaga ali pa ni čisto jasno, kdo mora kaj narediti. Predvsem pa se mi zdi slabo to, da ni občutka, da smo prav vsi lahko koristni pri realizaciji nekega problema.  

  

  1. september 1999

Klical Kardum: sestanek pri ministru v torek, 21. oktobra ob 11. uri; sam, brez župana. Tema: kako vključiti državo v financiranje GP. ??????????????????????!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 107

Kdo je uredil sestanek? Kardum, Partljič? 

  

  1. september 1999

Vse drugo je trenutno v primerjavi s torkovim sestankom nekako v drugem planu. Pa čeprav se bliža premiera in čeprav smo pred tiskovno, fotografiranjem, tehnično itd. 

Kar nekaj idej se sproti rojeva za knjigo. Mislim, da bo stvar lahko zelo zanimiva. Je pa res, da sem odstopil od misli, da bi stvar oblikovali sami. Vidim že v wordu, da je cirkusov en kup in da je nesmiselnoenergijo vlagati v črte, senčenja, premike … ker konca ni. Prepričan sem, da stvar mora narediti profesionalec. Velik profesionalec. Treba bo ga plačati in tako bomo lahko tudi računali s kvalitetnim izdelkom. Nekdo, ki to redno počne in ima za seboj celo “linijo”: od postavitve, do preloma, priprave za tisk itd. 

Pred hišo smo montirali škatlo, kjer je moč dvigniti listič z informacijo o naslednji predstavi. Se bo ta način oglašanja “prijel”? V tem smislu bomo naredili tudi neke vrste nosilce za info-lističe, ki bi bili v knjižnici, v barih itd. 

  

  1. september, 20.30

Vrnil sem se s sestanka pri ministru Školču. Navzoč še Kardum. Ura pogovora. Umirjeno. Z nasmeški na ustih, zabavno, neproblematično. Ugotovitev: MiK je pripravljen preučiti svoje vključevanje v GP, če se MOP jasno izrazi, kaj s to inštitucijo namerava. Sklep: čim prej povabiti ministra na Ptuj k županu, mu povedati, kaj bi v prihodnje radi in nato se bo MiK “priključil” v višini do 30%. To je to. Na kratko. Potrebno povedati: Kardum je izrazito podpiral naša prizadevanja in rekel, da bi lahko v sliki leta 2000 našli notranje rezerve ter našli morda 17 mio Sit, kolikor prijavljamo v postavki “produkcija in postprodukcija”. 

  

  1. september 1999

Norišnica: tehnični problemi s helebardami na odru, Marijan bi rad šel na bolniško, korekcije v barvanju, malo je nervozen tudi Miha, danes se postavlja gledališki list … Pisal sem pismo županu. Najbolje, da gakar dam v ta dnevnik, saj se mi zdi pomembno: 

  

  

Gledališče Ptuj 

Slovenski trg 13, 2250 Ptuj 

Telefon, - faks: (062) 785 900 

e-mail: Gledalisce.Ptuj@guest.arnes.si 

http://www2.arnes.si/~mbgptuj 

  

Štev.: 167/99 

Ptuj, 22.9.1999 

  

Gospod župan, dr. Miroslav Luci 

Mestna občina Ptuj 

Mestni trg 1, Ptuj 

  

  

Spoštovani gospod župan, Miroslav Luci, dr. med. 

  

Kakor sem Vam v prejšnjem pismu obljubil, Vas obveščam o nadaljnjih pogovorih z ministrom Školčem glede bodočega statusa Gledališča Ptuj. 

Minister me je na osnovi mojega pisma z dnem 26.8.1999 povabil na sestanek, ki je bil včeraj, 21.9.1999  ob 11. uri na Ministrstvu za kulturo RS. Na sestanku je bil navzoč še svetovalec za gledališče, g. Simon Kardum. 

V uro trajajočem pogovoru je minister Školč pokazal, da je temeljito informiran o statusu in neustrezni, nerazumni neprimerljivosti Gledališča Ptuj z drugimi slovenskimi poklicnimi gledališči. 

Svetovalec Karudm je eksplicitno podprl ptujska prizadevanja in s številkami argumentiral upravičenost Gledališča Ptuj za večjo participacijo pri državnih sredstvih. 

Sklep sestanka: 

Svetovalec Karudm bo takoj preučil možnosti za večji delež ministrstva v financiranju GP za leto 2000. 

Minister je rekel, da je ministrstvo v prihodnje pripravaljeno sistemsko in dolgoročno vlagati v Gledališče Ptuj v višini do max. 30 % sredstev, ki jih je pripravljena vlagati lokalna skupnost. To velja tako za program kakor tudi za zamisel o obnovistavbe gledališča. 
Pričakuje pa, da ga župan Mestne občine Ptuj čim prej povabi na sestanek k sebi na Ptuj, kjer bi mu kot predstavnik mesta povedal, kakšne načrte in ambicije (izraženo v številkah) ima z gledališčem samo mesto.  
V končni fazi naj bi prišlo do podpisa pogodbe, kjer bi se Ministrstvo zavezalo k sistemskemu sofinanciranju gledališča. 
(Obenem je minister rekel, da Vas bo o našem sestanku informiral še isti dan na prvem zasedanju parlamenta po parlamentarnih počitnicah.)

Gospod župan, predlagam, da ravnamo po naslednjem scenariju: 

  1. Pripravimo sestanek med Vami, gospodom Vidovičem in mano, kjer bi 
    a) predstavil primerljivo kranjsko gledališče – po katerem se bo najbrž zgledovala država, ko bo nam namenjala finance, 
    b) predstavil vizijo razvoja Gledališča Ptuj v luči finančnih obremenitev proračuna MOP, 
    c) skupaj izdelali načrt, ki je sprejemljiv za MOP hkrati pa dovolj ambiciozen, da se bo »nanj priključilo« ministrstvo.
  2. Nato čim prej povabite na Ptuj ministra Školča, kjer mu ponudimo naš predlog in skušamo izpogajati maksimalni delež, t.j. 30 %.

  

Gospod župan, če niste – kot ste mi rekli, mogli do ministra sami, je zdaj minister pripravljen priti do Vas.  

Pričakujem, da boste v svojem vizionarstvu zdaj velikopotezni.  

Predvsem pa hitri. Na potezi ste namreč Vi, zastavica bo pa padla pre-kmalu. 

 

Z odličnim spoštovanjem,  

                                                                                                                                                                                                                                      Direktor Gledališča Ptuj 

Samo M. Strelec  

  

V vednost: 
1. podžupan za kulturo, gospod Ervin Hojker
2. predsednik odbora mestnega sveta za družbene dejavnosti, gospod Vlado Čuš
3. vodja oddelka za družbene dejavnosti, gospod Ivan Vidovič

  

  

  1. september 1999

Zvona je našel sistem za oglasno desko: iz oken – najceneje in najenostavneje. Mi naredimo lesni del, on kovinskega. Za premiero bo torej oglasna deska stala. 

Tudi helebarde je zdaj Andrej odlično rešil. Rušijo se brez teže, ne da bi bilo treba vijačiti v pod. Odlično.  

Osnutek gledališkega lista je o.k. Mislim, da smo šli z njim korak dalje v oblikovanju in tako je tudi prav. Bil sem na Tedniku ob oblikovanju in bili so nezadovoljni z negativi. Spet reševanje, spet korigiranje, iskanje kompromisov. Zelo sem nezadovoljen s Sandro. Resno razmišljam o ukinitvi fotografiranja in morda celo prehodu na digitalni medij. Bomo videli. Veliko je stvar denarja. 

Tehnična vaja je mimo, stvari štimajo, nekaj detajlov je še za popraviti. Sicer pa sem zelo zadovoljen s sceno. Zanima me, kako bo delovala v odrski luči. Že zdaj ni slabo, vendar še ni “šarma”. Glasba je o.k. Rekviziti simpatični in dobro izdelani. Kostumi tudi.  

Nevenka Gerlova me je vprašala, ali smo res županovo sliko pribili na zid zraven ometa, ki odpada … Torej bo to še tema … Prav je tako. Je tako prav? - Kako pa je prav? 

Art se je v dveh dneh napolnil. Potem, ko je izšel Tednik in Ptujčan. Kaj je razlog? Kateri časopis? Najbrž Tednik. Morda tudi privlačno podajanje vsebine v članku? Vidimo, da odnašajo tudi lističe. Fino. Super. 

 (Se nadaljuje.) 

***

Pripombe in komentarji od danes (2026):

 

107 - THE sestanek, ki je odločal, ali nas bodo sprejeli v "državno financersko ligo" ali bomo dobivali sredstva samo s strani občine - ustanoviteljice. Prvo bi pomenilo potencialni razvoj, drugo garantirano stagnacijo.