Prejšnje objave:

1, 2, 3, 4. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, Medklic, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 

 

 

27. september 1999 

Gledališki list – zadovoljen sem. Jutranji sestanek: koristen. Tema: zlomljen stol na sobotni predstavi in problem rezerviranih, a ne dvignjenih vstopnic. Ukrepamo: jasno, odločno. Vse bo o.k. 

Sobotna predstava izjemna. Izjemna igra vseh treh, publika zadovoljna. Dvorana polna. Imeniten začetek nove sezone. - - - 

Tiskovna: uspela. Veliko povedanega, dober material. Zanimanje Podbrežnika in Milošiča za konkretne stvari: gradnja, hiša itd. Poročam s sestanka z ministrom. Mislim, da nisem povedal nič narobe. Sicer pa odziv na tiskovno o.k.: Tednik, Ljubljanski dnevnik, Delo, Večer, Radio Maribor, po telefonu Val 202, Radio Celje, radio City, posneto za Dobro jutro Slovenija na POP-tv. 

--- Problem s Simonom. Kaj bom lahko storil v sredo na Uradu za delo? Mu bodo podaljšali udeležbo v programu javnih del? 

--- Miha zelo nezadovoljen s fotografijami. Tudi ali še on. Hoče si pripeljati svojega fotografa. Žal bom moral zaradi mnogih stvari ukrepati … 

Oglasna deska je v izdelovanju. Zvona se je potrudi, nič noče za delo, samo material. Klical sem g. Bohaka, ali bi bilo smiselno zadevo priklopiti na javno razsvetljavo. Imel je argumente, zakaj ne. Bomo naredili na timer, kakor bo nam ustrezalo. Mislim, da bodo gledalci vitrine veseli, pa tudi Mateja. 

  

28. september 1999

Jutranji gost na POP-u. Vprašanja: kaj smo delali preteklo, kaj bomo prihodnjo sezono, kaj je to Festiva monodrame, ali imamo izgubo … Nič usodnega, vendar morda koristno. 

  

29. september 1999 

Bil pri g. Markoviču na Uradu za delo: za Simona ni moč narediti nič. Iščemo novega potencialnega sodelavca. 

V Delu in Večeru dobra članka po tiskovni konferenci. Oba prav zanimiva in jasna. Hvala novinarjem za podporo. 

Scenografka prišla na vajo: zelo je zadovoljna in nima pripomb. 

Govorimo z Mihom in Alenko o prihodnosti gledališča na Ptuju. Miha se ponudi za kakšno prihdnjo režijo. Sam ničesar ne obljubljam. Dileme o razvoju teatra seveda so: koliko časa čakati na denar in novo bajto, redne zaposlitve igralcev? Koga vpeljati v posel, da bo nadaljeval v zastavljeni smeri?  

  

1. oktober 1999 

Postavljanje panoja. Zdi se mi, da bo dobro izgledal. Še posebej z lučmi. Pomembno je tudi, da smo skupaj nastavili njegovo lego. Nocoj predpremiera Ane. Verjamem v uspeh predstave. 

  

4. oktober 1999 

Pano je v petek stal – mimo je prišel podžupan Hojker ¹⁰⁷ in vprašal, ali imamo dovoljenje za postavitev. Dobro, da me ni bilo zraven, ker bi morda malo preveč stegnil jezik … 

Danes slišim, da pride župan, podžupan … Kako zanimivo! Na otroško predstavo! S čim smo ju privabili? Časopis? Obisk ministra? Pisma “v vednost”? Kdo ve. In je tudi vseeno. 

Tomaž bo šef tehnike ta mesec. Se nam bo uspelo “naučiti” delati na novo? Se usklajevati dnevno? 

Vrnil sem se s seje Borštnikovega: problemi glede terminov. Dokler bo zmeda z Olgo Jančar, ne bo v redu. Žal je temu tako. Predlani smo imeli težave mi, zdaj jih so jih imeli v Gorici in Trstu. 

  

11. oktober 1999 

Čas spet noro hiti. In današnji dan je bil še posebej nor. Rdeča nit: problemi s termini. Alenka operirala zob, odpoved Štefka v Radovljici, iskanje Koltaka, organiziranje Fanta v Ljubljani in Natašina želja, da bi ta dan šla v Monpelier, poleg tega pa še želja PPR-ja (Beblerja), da bi Kicino Igro o ljubezni in naključju igrali v dvorani na Ptuju. Jutri sledi sestanek v živo med Kico, Beblerjem in mano. 

--- Gostujejo Tržačani: Butalci. Vse o.k. razen pripomb na namestitev v Dijaškem domu: ni bilo postlano, ni bilo papirja na WC-ju. Ravnatelj pove, da temu ni bilo tako – vsaj kar zadeva wc papir … Kaj naj zdaj – raziskujem, kaj je resnica, oz. kje je wc papir?! 

Anica je obremenjena, to čutim. Hvala bogu je Tomaž prijel v roke tehnično ekipo in ne rabim skrbeti za to; tudi gospoda Plajnška – novega delavca prek javnih del, bomo kot vse kaže ustrezno vpeljali. Po zaslugi Tomaža in Irene, ki mu je mentorica. Vem: veliko pozornosti posvečam delu, manj odnosom. Nekaj moram spremeniti, moram ukrepati, postopati v drugo smer, smer odnosov … Marijan je na dopustu in kot slišim, ureja stvar za centralno itd. itn. Samo upam, da si ne bo izmislil kakšnih vpisovanj ur in dni: tega mu ne bom priznal. Naj dela stvari po 1. novembru, ko se bo vrnil. Niti pomisliti ne smem na cirkuse, ki bi se utegnili dogajati v nadaljevanju na temo “Hercegova”. Kako spretno se mi zna izmuzniti Marijan … Ne bo dobro, če bom to omogočal še naprej … 

  

12. oktober 1999 

Tukaj sta bila g. Bebler in g. Kica. Kica vidi možnost, da bi njegovo predstavo igrali pri nas, vendar Olga Jančar ni za to, da je predstava na Ptuju. Zdaj sta šla v MB in čakam na klic, da vidim, kaj so se zmenili. Jutri zjutraj je najkasnejši termin za odpoved naših Fantov v ponedeljek … 

Tržaški Butalci dobro obiskani. Fino. 

Gospod Planjšek se dobro vključuje v kolektiv. Mislim, da je kooperativen in občutek imam, da se bo dalo z njim delati in ga počasi pripravljati na večje “zalogaje”. 

Šedlbauer je storniral vse planirane decembrske termine za Ano; ni prav o.k. občutek,  vendar to je dediščina tega, da nimamo svojih ljudi. 

Alenki so izruli zob zato je sinočnje gostovanje v Radovljici moralo odpasti. Neugodna situacija. Ali bo lahko igrala vse te Ane na Ptuju do konca tedna? Upam. 

  

15. oktober 1999 

Včeraj sva bila z Anico pri g. Vidoviču; tema: obisk ministra. Zelo dobro je razumel, kaj je treba zdaj doseči. Še en pripravljalni sestanek: župan, g. Vidovič, ga. Majnik, ga. Vidovič Lizika in jaz. Mislim, da je največ, kar lahk pripravimo, osnutek tripartitne pogodbe glede bodočega financiranja GP. 

Mimogrede: “našlo se je” 2 mio Sit za nadaljevanja projektov – dokumentacije za GP. Novi razpis, dva ponudnika itd. itd. Vendarle; hvala bogu.  

Nakazal sem tudi smeri, kam in kako bi se razvijalo GP, če bi prišli do teh sredstvev. 

  

20. oktober 1999 

Pripravil sem se za sestanek z županom: s podatki, vizualizacijami, argumenti.  

Sinoči spregovoril par besed z g. Pipanom glede mreže gledališč, kar je prva tema naslednjega sestanka kolegija direktorjev. Vprašal sem, kdo je pripravil gradivo. Njegov odgovor, da ministrstvo. Sam sem pričakoval, da g. Pelhan. Kaj bo torej na sestanku kolegija direktorjev, 27. oktobra v Mariboru? 

Predstave tečejo. Pogovori z učenci so vedno bolj o.k. Začenjam uživati. Zanimivo jih je voditi in usmerjati ter se prepuščati toku dogodkov in se hipno odzivati. 

Pogovori s Tadejem glede prihodnosti. Kaj bo če bo, če bi bilo, ko bo ... Planiranje, sanjarjenje o razvoju. Iz megle se kažejo resni in tehtni zarisi. Hvala bogu. Obvladljivo, spodbudno, ambciozno.  

Jutrišnje gostovanje Pigmaliona bo popolnoma razprodano. Ljudje se počasi navajajo na pravočasno dviganje rezerviranih kart. Kljub temu bo še kaj hude krvi. Upam, da bo šlo brez večjih pretresov. 

Razmišljam o nakupu telefonskih slušalk. Kaj bi prinesle? Bi se dalo nekako povezati interna mesta in dobiti tako neke vrste interfon? 

  

27. oktober 1999

Izbrali smo izvajalca PGD-ja (Expo biro) in izvajalca Šmida za prvi del. Zdaj spet čakamo Zavod za spomeniško varstvo, da poda kulturno-varstvene pogoje. 

Danes sestanek na BS: kolegij direktorjev, prva točka dnevnega reda – mreža slovenskih gledališč. Kaj bo danes? Kdo bo razgrnil mrežo? Ministrstvo? – Kakšno? PDG – kakšno? 

  

29. oktober 1999 

Kolegij direktorjev ni prinesel nič usodnega: Kardum je prinesel osnutek mreže, vendar brez imen. Jasno je, da bi bila mreža dvodelna: nacionalki/e/a in pokrajinska oz. mestna oz. regijska gledališča. Zdelo se mi je, da bi mi sodili pod mestna. Sprožil se je seveda plaz kritik – predvsem, ker bi njegova mreža bila odprta tudi za društva, nevladne organizacije in iniciative, ki bi imele velik, očiten mednarodni renome ... Nekateri proti temu – jasno in glasno npr. g. Pelhan. Imel vtis, da gre za spopad dveh politik: stare in nove. Vsekakor pa sem vedno bolj prepričan, da bo trajalo še veliko časa, preden bodo stvari jasne in dodelane. Tako bi npr. Pelhan stvari reševal z zakonom o gledališčih ... Zdaj sam čakam na srečanje z ministrom 8. novembra. Tu se bo že marsikaj dalo videti ... 

Sodelavci odšli. Kratke počitnice. 40 predstav v oktobru. Vse je bilo o.k., vse štimalo. Krasno. Zdaj smo pa tam, pred odločitvijo, kako naprej. 

Sam vem, da je naslednji korak ali naslednja nujna naloga amibiciozni teksti, klasika, drznost in pa mednarodno sodelovanje. Zdi se mi, da smo že začeli počasi misliti in že kar nekaj delati na tem. Vidim možnosti in vidim, da bi se dalo. Eno in drugo. Naredil sem seznam del, ki bi jih bilo treba igrati. Kar zadeva mednarodno sodelovanje,  je tu Varaždin, Rijeka, Zagreb, Beograd, potem pa Budimpešta, Gradec, Berlin ... Vse je možno. Kar nekaj nervoze čutim pred tem 8. novembrom. Saj je od tega odvisen razvoj: ali bomo lahko šli v smer, kamor si želimo, ali ne. 

Veliko detajlov tudi na temo PGD: veliko koordinacije in poslušanja bo potrebno. Problem je/bo uskladiti vizuro z dvorane, višino portala, širino portala, pododrje, zaodrje – vse to glede na lučno-tehnološke zahteve odra in glede na misel po čimboljšem izkoristku prostora. Koliko bo zdaj Andrej voljan sodelovati z nami? Koliko se da korigirati potem?  

Čutim, da se bliža čas sprememb. Veselim se jih, hvala bogu, vendar me je tudi strah. Vem, da se počasi kažejo motivi za ostati v GP tudi v drugem mandatu, hkrati pa je možno, da tukaj ne bom imel več kaj iskati. Če ne bo možnosti za razvoj.  

Kaj bo z gradnjo, kaj bo z igralci? To me zanima. Najbolj igralci, ker brez njih ne bom mogel nič. Hiša bo že še prišla na vrsto ... 

  (Se nadaljuje.)

 

***

Komentarji in pripombe danes ⁽²⁰²⁶⁾:

107 - Podžupana Ervina Hojkerja, me je spomnil danes Franc Mlakar, kar nekako malo pozabljam. Priznam, res je. Hojker je zelo podpiral naša prizadevanja. On je bil z nami na dvorcu Zemono, ko smo prepričevali ministra Pelhana, da naj na Ptuju podpre ustanovitev poklicnega gledališča. On je imel z ženo abonma, prihajal v gledališče redno in spremljal naše delo. Mogoče pa se je z "imate dovoljenje?" samo pohecal, sam pa nisem bil takrat kaj dosti za hece. Tako je to. Vsak živi v svoji glavi. Vsaj jaz sem. Kaj bo, če bo, ko bo, ali sploh bo?

 

 

Obiščite tudi (povezana vsebina): MgPuzzle; portret gledališča, ki ga pišemo skupaj; work in progress.