Tag: Anica Strelec

(Se nadaljuje)

***

Komentarji in pripombe:

92 - Misel o štirih igralcih je padla. In zaradi nje sem "padel" čez par let: ker tega nisem uspel realizirati, sem se počutil nesposobnega. Kasneje je GP imelo nekaj let enega zaposlenega (Aljošo Ternovška). Po njem nobenega (več). In tako se mi zdi prav: projektno gledališče lahko ima tudi svoje prednosti. Kako je že šla nekoč deviza: Small is beautiful.

8. oktober 1998

Problemi: Zijah bi rad imel premiero novembra. To je za nas nesprejemljivo zaradi velike količine predstav, ki jih igramo v oktobru in novembru. 

Zaradi prestavitve premiere Pisem bo nastradal Tomaž: zvečer bo delal luč za Šedlbauerja, zjutraj mora imeti predstavo Fanta. 

Razmišljam, da bi vključili ata v pripravo scene namesto Marijana. Marijan naj bi šel namreč na operacijo in to odlaša že kakšno leto. 

9. oktober 1998

Sestanek z g. Gabrijelčičem na oddelku za družbene dejavnosti: temi: minoritska cerkev in Gledališče Ptuj. G. Gabrijelčič ponovil svoje mnenje, od katerega ne bo dostopil. To sem vedel. Prosim, da napiše bolj diferencirano mnenje, ki bo del razpisne dokumentacije za javni natečaj. Se strinja in bo to naredil skupaj z Zavodom za spomeniško varstvo. Nato ostanem na sestanku, ko govorijo o cerkvi. In ugotovim, da so pri tem projektu zdaj tam, kjer smo mi bili že na samem začetku: iti v natečaj ali ne, kakšne vrste natečja, arhitekt in notranji oblikovalec, vprašanje kopiranja ali sodobnejših interpretacij … Vse to poslušanje mi da dober občutek in zdi se mi, da smo na pravi poti ali vsaj v pravi smeri. Čisti, jasni, odločni. Pa še tak, čisto oseben vtis glede mestnega arhitekta: bolj bi ga po prvem vtisu uvrstil med politika kakor pa arhitekta-avtorja. 

Največji problem trenutno predstavlja Zijahov projekt. Samodejno si je namreč skupaj s sodelavci spremenil dinamiko dela in želi imeti premiero konec novembra. Najbrž zaradi zasedenosti obeh igralcev … Problem je namreč v tem, da je treba uskladiti Zijahov projekt vsaj z izidom gledališkega lista in Marijanovo odsotnostjo zaradi predvidene operacije. 

12. oktober 1998

Nekoliko zatišja pred novim delovnim sklopom. Priložnost za praznovanje Ireninega rojstnega dne, ki je bil že pred poldrugim mesecem… Začetek vpisa na Centru: dopoldne ni bilo na vpis prav nikogar. Kaj to pomeni? Mateja je pametna: počakati in ne delati panike, preden ni nujno. Pametna punca je. Če ne bi bilo tako zanesljivih sodelavcev, bi lahko vse skupaj pozabili … Danes smo izkoristili dopoldne in se pogovarjali o gradbeni prenovi hiše … o variantah, posledicah … Zdi se mi pomembno, da ljudje vejo, na čem delamo. Kaj so cilji, kaj dileme, kaj variante in kakšne posledice za našo dejavnost. Z velikim pričakovanjem čakam sestanek z Zijahom. V še večjem upanju, da bomo takoj, prvi dan definirali vse možne termine za vaje, premiero, kasnejše trženje. 

14. oktober 1998

Hitro je bilo treba poslati fax - argumente za to, da se ne more župnikom vrniti stavba Slovenski trg 12. Seveda ni bil noben problem najti argumentov, zakaj rabimo to hišo. Še več: tudi v morebitno temeljito prenovljeni bajti bo treba vseeno računati na te prostore, v katerih smo danes (uprava in gledališka klet). 

Peljhan (PDG) mi je poslal v vednost predlog, ki ga dajejo kulturne institucije na Ustavno sodišče v zvezi z zakonom o prenosu financiranja javnih zavodov na ustanovitelje … - Kaj si mislim? Čakam januar, februar, da se bo videlo, ali bo zakon umaknjen ali šel v realizacijo. Če bo šel v realizacijo, bom skupaj z občino predlagal, da ministrstvo takoj do ½ sofinancira program. Če bo zakon umaknjen, najbrž za nas spet ne bo nobene razlike … 

Šolarji: dobro gledajo, spremljajo Fanta. Včeraj so klicali z Mladike, da odpovedujejo 2 predstavi, ker je to za 5. razred prezahtevno. Mi nimamo tega občutka. S pogovori po predstavi se vzdušje dodatno sprosti in imam občutek, da gredo otroci iz dvorane zadovoljni. 

Ob 15. uri pride Šedlbauer, da bo imel tehnično. Bo šlo vse v redu s Pismi? Pravkar govoril z Bernardo. Malo še je švohotna, drugače se mi pa zdi, da se veseli premiere. 

Pogovor z go. Podvornik iz OŠ Kidričevo: seveda: malo jo je strah, potem ko je prebrala v Večeru stavek: »Nikar ne vozite na predstavo otrok«  … Poskušal sem jo pomiriti …, da imamo dobro izkušnjo tudi s 5. in 6. razredi. Pravkar smo igrali predstavo za 180 otrok od 5. do 8. razreda. Z gledališko uro po koncu predstave smo navdušili mlade gledalce in spet imam občutek, da so šli domov zelo zadovoljni. Je možno, da bi se tako motil in si le domišljal, da so imeli nekaj od predstave in obiska gledališča? – Ne, tako zelo se ne morem motiti. 

--- 

Šedlbauer dela luč. T.i. tehnična vaja je šla relativno hitro. Mize in stola sta o.k., luč ni prekomplicirana, vendar bo seveda treba premonitrati svetila in jih preusmeriti. Šedlbauer da idejo, da bi v MGL pisal pismo v smislu prošnje za pomoč pri svetilih … Super, hvala bogu, če bi lahko kaj dobili. Razmišljam, da bi to poslal vsem teatrom. Zdaj me pa že zelo zanima, kakšna bo predstava Pisma. Veselim se jutrišnje vaje. Lepo je tudi podebatirati s Šedlbauerjem. Čuti se velika izkušnja, čuti se praksa, rutina. Zanimivo je videti njegove poglede na financiranje teatrov, možne posledice, trenutna dogajanja v Kranju in drugod … 

15. oktober 1998

Dobili smo pošto z OŠ Dušana Flisa Hoče. Gospa Irena Ornik nam je poslala nekaj razmišljanj sedmo in osmošolcev o naši predstavi, ki so jo te dni gledali pri nas (Fant v avtobusu). Kako dobro! Kako zanimivo. Hvala jim, ker so besede šolarjev videti iskrene … 

16. oktober 1998

Marijan je zbolel. Mora na pregled na Pohorje … Upam, da ne bo nič hudega. 

22. oktober 1998

Marijan v bolnici. 

Mile bo danes vodil diapozitive na Elizabeth. 

Lutke v gledališču. Začtek študija Zijaha ... Norišnica. 

Najbolj me je skrbel začetek študija Zijaha. Namreč: denarja v decembru ne bo dovolj in treba bo čakati na 20. januar, da bodo stvari izplačane. Zijah in ekipa so pokazali veliko razumevanje in zelo sem vesel, da je temu tako.  

Marijan je menda zelo bolan, je rekla gospa Rozika. Huda pljučnica, plus sum tuberkoloze. Včasih se prav malo samoobtožujem, da nisem pravi čas videl, da je slab in ga nisem poslal domov … Upam, da bo se dobro ozdravil, da ne bo posledic. Delovno pa se bomo že znašli. Hvala bogu ima ata v glavnem čas in priskoči na pomoč pri podiranju in postavljanju Fanta. Tečem v MB na obnovitveno za Lederksiht, pogledam, kako gre našim za nocojšnjo Elizabeth, se vrnem na Ptuj na otovoritev razstave Dekleta in šola, kjer sem bil nekak pisec scenarija otvoritve, in se zvečer vračam na predstavo na spremljevalni program BS. 

23. oktober 1998

Elizabeth na BS je mimo! Šlo je brez problemov, Mile se je nauči delati z diapozitivi, Tomaž je vodil vso postavljanje, luč in ton … Bilo je veliko gledalcev, predstavo so spremljali zelo pozorno in mislim, da je bilo vse skupaj kar v redu. Skratka: hvala bogu smo torej speljali končno ljubo Elizabetho v Mariboru … 

Fanta tudi srednješolci dobro spremljajo. Sicer se zdi, kakor se da jih stvar ne bi tikala, vendar poslušajo zelo zavzeto in spremljajo zgodbo z zanimanjem. Samo ta razlika je, da nekako ne priznajo, da bi jih to lahko prizadelo, zdi se mi, da nekako ne upajo so-čustvovati z Robertom. Hkrati pa imam občutek, da se jim zdi njegova zgodba »utrgana«, da se ji zdi »prismuknjen« in to na simpatičen način.

24. oktober 1998

Bil sem na obisku pri Marijanu. Zelo ga je zdelalo. Verjetno bo potreboval veliko počitka. Naj se le v miru pozdravi, temeljito, do konca. 

Veliko razmišljam o prihodnosti gledališča. Danes je bila v Večeru moja izjava glede prenosa financiranja na občine. Korektno napisano. Dokaj nevtralno. Ker so poleg Lampreta citirali le mene, morda izgleda, kakor da sem edini naiven, lahkomiseln? Ali pa edini optimist? Govorila sva z g. Brumnom … Glede razvoja Ptuja, mesta, ki ga ima gledališče, o »realnem sektorju« (gospodarstvu), ki bi lahko bilo pripravljeno vlagati v kulturo … Seveda: čas volitev je tu, vendar ne vem, kako vidijo moje mesto … Bil sem previden v pogovoru, potem pa nisem mogel kaj, da ne bi povedal, da želim ostati izven strank, da želim delati strokovno in da gledališče pod mojim vodenjem ne bo kazalo nobenih političnih ambicij, pripadanj, usmeritev. 

26. oktober1998

Kar mirno je danes. Poznajo se počitnice. Prav pride ta čas, ko lahko planiram, razmišljam o prihodnosti. In prihodnost je marsikaj: hiša, predstave, publika, honorarji. Kako narediti hišo vznemirljivo za gledalce. Kako zanimirati čim več publike? 

27. oktober 1998

Premišljam o prihodnji sezoni. Ljubezenska pisma so bila pomemben dogodek v našem razvoju. Pokazala so več stvari: da bomo med ostala gledališča lahko prišli samo s pravo kvaliteto, da bodo dobri igralci hoteli biti plačeni za svoje delo veliko bolje, kot so zdaj, da najbrž ne bomo mogli na Ptuju računati na ne vem koliko število ponovitev … 

Kako uresničiti voljo Šedlbaureja, da bi še delal pri nas? Kako zanimirati dobre igralce? Kako  zagotoviti več publike? 

29. oktober 1998

Z Anico sva včeraj kar nekaj časa klepetala o nadaljnjem razvoju Gledališča. Predvsem sem ji skušal skicirati vsebinske vidike in s tem povezane spremembe v načinu honoriranja sodelavcev. Koristilo mi je, da sem predebatiral stvari z njo. Tako se mi tri naslednje sezone nekako še bolj jasno rišejo v glavi. Povezave je treba namreč vzpostaviti po eni strani seveda s vsebinami, po drugi strani pa je tu nov način financiranja občin, vprašanje mestnega proračuna, potem ko se bosta »odcepili« še dve občini, nato pa še vprašanje oblikovanja nacionalne mreže gledališč in na koncu koncev vprašanje: kaj vse in predvsem s kolikšnim deležem bo financirala država. 

Marijanu so včeraj delali bronhoskopijo. Kako bo z njim? 

Nocoj bo prvič na odru Ovinek. Berem tekste. Počasi. Z mislijo na Ptuj, z mislijo na kjerkoli … 

30. oktober 1998

Klical Sašo Jurc. Da bi delal pri nas Messer in Haenenn (Harrower) … Če poznam tekst. Predlagam, da se srečava v LJ in se tam več pogovoriva. 

Sinoči Ovinek na odru nekako ni bil tako fajn, kakor zunaj. Zdi se mi, da lestenec v dvorani, ki je bil ves čas nekoliko prižgan, nekako ni najbolje učinkoval. Tatako je splošna razsvetljenost v tej odrski varianti Ovinka delovala po mojem prej moteče. 

 November 1998

Odločil sem se: na repertoar bomo dali Jesihov Triko in ne Brucke. Upam, da bo g. Šedlbauer počakal do poletja 2000, ko bi lahko delal Becketovega Godoja. 

 November 1998

Nataša Matjašec vzpostavila povezave z Bitefom v Beogradu. Morda bo prišlo do gostovanja. Kdaj, kako, ko pa imamo termine čisto polne? 

Kako peljati vsebino naprej? Predlog za režijo je dal Sašo Jurc, jutri se oglasi Miha Alujevič⁹⁰ … 

9. november 1998

Problemi z dijaškim abonmajem: ura ne ustreza vsem. In nikoli vsem ne bo. 

Odgovor Zavoda za spomeniško varstvo glede obnove gledališke stavbe: negativen, rečeno na kratko91. 

10. november 1998

Andrej Šmid se samo smeje na vsa dogajanja okoli »ne«-ja, ki ga je dal Zavod za spomeniško varstvo našemu predlogu za prenovo gledališča. 

Klicala gospa Vaupotič z Ekonomske šole: nezadovoljna z uro… Predlaga 18.30. Ne more pa garantirati, da bo to za vse dobro in prav ter ugodno. 

Jutri nek novi posvet v zvezi s financiranjem »po novem«. Nobene volje nimam iti tja poslušat operativna navodila oz. instrukcije. Naj se končno tudi občina postavi za svoj zavod!, se jezim … Ministrstvo je poslalo na občino nekakšna navodila, kaj in kako obračunavati po novem letu kot materialni strošek in kaj kot program in najbrž so zdaj vsi zmedeni, ker si ne vejo praktično predstavljati, kaj in kako. Kaj naj zdaj tu naredim jaz/mi? 

Iščem alternativo za poletne »Svinje«. Za zdaj nič dobrega ne kaže … 

Iščem izdelovalca za scenografijo: scenografkin mojster iz LJ bi želel za izdelavo scene 300.000 neto in to je definitivno preveč. Na Ptuju je to možno narediti veliko, veliko ceneje. Seveda imam zato tudi (ustrezno) več skrbi. 

12. november 1998

Včerajšnji sestanek v Levu v LJ s predstavniki ministrstva glede izvajanja 27. člena Zakona o financiranju občin je bil zame kar nekako streznitveni: S prvim januarjem '99 Gledališča Ptuj ne bo v programu financiralo MiK. To sem si namreč sam glede na 27. člen (materialne stroške, plače in amortizacijo plačuje ustanovitelj, program pa MiK) optimistično razlagal in razložil. Nato pa naprej: prihodnje leto se bo delala mreža državnih in pokrajinskih gledališč: »članstvo« v mreži ne bo pomenilo spremembe ustanovitelja, pomenilo bo samo, da bo nekdo lahko dobil več denarja od MiK, drugi, ki pa ne bo dovolj kvaliteteten, - pa četudi ustanovljen od države, - bo dobil morebiti manj denarja. Torej se bo oblikoval nekak prepusten »obroč«, ki bo vsake tri leta »prepusten« za skupine, gledališča, projekte… - ne glede na njihovo siceršnje ustanoviteljstvo. Ergo: za GP pomeni 1.1.1999 nič novega: financirani bomo s strani MOP, projektno sofinanciranje pa lahko pričakujemo s starni države. 

Danes ob 13. uri bom g. Vidoviču poročal z včerajšnjega sestanka… --- Pravkar s sestanka: G. Vidovič je dobro seznanjen s problematiko … Spregovoriva tudi nekaj osnovnih smernic za nadaljevanja pobude za obnovo stavbe in obvesti me, da bo najbrž UE Ptuj izdala odločbo o vrnitvi upravne stavbe gledališča Proštijski cerkvi. Vendar se bo MOP pritožila in MiK v Lj, ki je pristojno za reševanje, bo odločilo ustanovitelju, t.j. mestni občini v prid. 

16. november 1998

Nikakor nisem zadovoljen z mislijo na otroško besedilo za prihodnje leto… Pogovarjal sem se tudi z Mihom Alujevičem. Morda bo on režiral otroški tekst v tem terminu. 

Z Andrejem razmišljava o nadaljevanju projekta obnove – v novih pogojih, omejitvah. Zdaj se vsa stvar nagiba k ohranitvi baročne zasnove z ložami, - s tem seveda manj mest – kaže pa se solucija s spremembo namembnosti sedanjih obeh garderob v levi oder. Garderobi bi se morali prestaviti v sedanje pisarne. Vse, kar bi morali dovoliti na Zavodu za spomeniško varstvo, bi bil majhen tunel, ki bi povezoval gledališko stavbo s hišo ob njem. 

17. november 1998

Decembra bomo imeli 24 gostovanj po Sloveniji! In premiero. To se mi zdi kar v redu. Samo hvala bogu, da imamo Milovana.  

19. november 1998

Danes sem Milanu Deklevi odpovedal urpizoritev „Prašičev“ prihodnje poletje. Prvič sem storniral nekaj, kar sem obljubil. Ne počutim se dobro, vendar če ne bi naredil tega, bi na koncu bili še večji problemi. Nauk: nisem dovolj dobro premislil, zaletel sem se. Nisem upoštval dovolj dejavnikov „za“ in „proti“ uprizoritvi. 

Včeraj sem bil pri Marijanu v bolnici. Veliko je boljši, vendar shujšan in utrujen. Namignil mi je tudi, da je nekako v službi pred izbruhum te bolezni bilo vsega preveč, da je bil preobremenjen. Več ni povedal in rekel, da se bova o tem pogovarjala več enkrat drugič. Razmišljam, ali sem res bil tako neobčutljiv in je šla obremenitev prek razumnih mej? 

27. november 1998

Jutri čakam na končano scenografijo. Na zadnjo fazo Zijahovih vaj. Na teden dni pred premiero. Na Barbaro Kapelj. Kaj bo še treba narediti? Bo vse v redu? 

Prihodnji teden bo sestanek z Andrejem, Napastom in Vidovičem – tema: obnova stavbe. Upam, da gredo stavari naprej. Zdaj je v delu varianta C: rekonstrukcija nekdanjega gledališča z baročno zasnovo z minimalnimi tehničnimi izboljšavami za samo delo gledališke tehnike. Bo šlo to skoz, bo dobilo to podporo politike? Vse to mora biti jasno v prihodnjem letu. Dokončno. 

Decembra imamo 50 predstav. 30 naših, veliko doma, še več na gostovanjih. Marijan manjka. Hvala bogu mu gre bolje. Vendar manjka: on je znal resn narediti veliko stvari sam. Se znajti. 

28. november 1998

V današnjem časopisu vidim, da bodo v mali Drami v Lj igrali „Shakespear – rahlo skrajšan“. Za tekst sem pred dnevi prosil nemško agencijo, da mi ga pošlje. Takoj sem se seveda spomnil tudi Predsednic, ki so jih prav tako igrali v Drami, potem ko sem si želel, da bi jih igrali na Ptuju. Zanimivo. Najprej sem v sebi občutil nekakšno zavidanje, nato bes in jezo nase, da sem nesposoben in ne dovolj hiler ter odločen, na koncu pa sem si rekel: „V redu je. To je znak, da vem, kaj bi bilo dobro igrati – če sama ljubljanska Drama igra to, kar bi si želel jaz! Delam samo v premajhnem gledališču, v okvirih, kjer je treba veliko časa, kjer je majhna produkcija, kjer med iskanjem besedila v tujem jeziku, prevodom in nato uprizoritvijo preteče veliko (preveč) časa.“ Tako sem se torej potolažil in si mislim: bodo se že še pokazali drugi teksti, druge priložnosti … 

Čakam na scenografijo za Zijaha. Da jo pripeljejo in postavijo na oder. Ura je 9.20, ob 10.00 je vaja, oder pa še prazen! 

V Novi Gorici, kjer gostuje Zaboj, je vse v redu. Sinoči so igrali v Desklah, danes v novogoriškem teatru. 

 
(Se nadaljuje.) 

***

Pripombe in komentarji: 

90 – Miha Alujevič, režiser; v moji peteletki je režiral pravljico Ana in kralj, ki je padel iz pravljice. Z njim sem se pogovarjal, da bi on nadaljeval moje delo. Nikoli mi ni čisto pojasnil, zakaj je cincal in na koncu ne poslal potrebnih dokumentov za prijavo na razpis za diretorja. Mogoče pa bo zdaj. In predvsem: ni ga prineslo na Ptuj, odneslo ga je v New York, kjer je Miha igralec/pevec.

91 - Kako misliti prenovo, da bo spomeniško na koncu reklo "da, da bo mestni arhitekt rekel "da" in predvsem: da bo imelo vse skupaj nek smisel? Ohraniti zunanje gabarite, notri pa vendarle narediti napredek; tako za ustvarjalce kot gledalce?

Spet neke vrste norišnica: pred hišo ropotajo stroji, ker sosedje obnavljajo hišo in režejo kamnite ploščice. Finiširamo s scenografijo, poskušamo s steno za Fanta. Tomaž se je vpisal na fakulteto – izredno in prosi za sofinanciranje šolnine. Gospa Valentina Golob iz MOP je organizirala sestanek v zvezi z obnovo stavbe gledališča 1. oktobra. Upam, da bomo dobili mnenja arhitekta in Zavoda za spomeniško … 

Vaje tečejo intenzivno. Vedno več terminov je prodanih, vedno dlje v januar se že pogovarjamo …⁸⁵ 

22. september1998 

Včeraj sem se prav razjezil zaradi neučinkovitosti tehnične ekipe. In zato bomo danes imeli sestanek in začeli neke stvari spreminjati: želim natančen urnik dela, ki ga bom primerjal z urami, ki so bile nato porabljene, en delavec pa bo en mesec dežuren in bo glavni koordinator dela v tehnični ekipi. Nevzdržno je namreč, da zaradi na spol narejenega dela nato trpi delo oz. da se čakamo eden drugega. 

- - -  

Mislim, da sem sestanek speljal kar mirno in se ne drl in kričal. Tudi žalil nisem. Sem pa povedal, kar me muči. In predvsem nakazal možno rešitev: nadaljevanje dela s tedenskimi plani in natančnim planiranjem. 

Vsa pozornost je usmerjena v Fanta. Tako organizacija, kakor tehnika in seveda predvsem delo z igralci na odru.  

23. september1998 

Včeraj smo imeli svet zavoda. Mislim, da je šlo vse o.k. Ni bilo problemov pri sprejemanju Plana '99. Omenil sem tudi morebitno gradnjo⁸⁶, obnovo hiše, program za prihodnje leto, Festival monodrame. 

Objava za Festival monodrame je že v Večeru. Upam, da sem dovolj premislil stvari in da letos ne bo posebnih zapletov glede sodelovanja. 

24.september 1998 

Na hitro sem se odločil in bomo za Fanta kupili dimni stroj, stroboskop ter dva par reflektorja. Mislim, da bo to zelo pomagalo pri vizualizaciji. Okleval sem, ali naj denar prihranimo, ali naj to, kar je bilo še rezerve pri kostumu, rekvizitu in sceni, vložimo v nabavo teh pripomočkov. 

25. september1998 

Ura je 19:30. Lačen sem kot volk; ves dan nisem nič jedel (bogi jaz). Novak je imel ob 12. h predstavo Govor in to je bila prva predstava po prenovi odra. Nazdravili smo. Tudi Franci Korošec, ki je danes usposobil motor za drugi lučni vlak. Popoldne je bila planirana vaja za Elizabeth s Sebastijanon in Natašo. Sebastijan je sporočil, da Nataše ni bilo v LJ na dogovorjeno mesto in da vaja odpade. Spremenili smo plan in ročno pobrusili oder ter ga je Marijan nocoj kar pobarval. 

Tomaž se išče s povezovanjem kablov v močnostne enote in ima probleme s številkami. 

Na odru je še vedno veliko prahu. Zdaj, po drugem malanju, oder izgleda veliko bolj spodbudno. Bomo videli, kakšen bo, ko se bo posušil. 

Dogovori s Srpčičem glede Zaboja v CD v LJ in glede monodrame. Operativne reči. 

Dogovor s Tinčkom Ivanušo glede snemanja TV prispevkov za CATV Ptuj o naših premierah. Upam, da bodo to dobre oddaje in da bo učinek ugoden. 

Zdaj pa grem. Mislil sem, da bom imel uživaški, počivavščki, lagoden dan – ker ni bilo vaje, vendar sem se zmotil. 

Lahko noč, pisarna. 

Aja, še to: včeraj sem bil na otvoritvi Steklarske. Veliko lepih besed. Seveda, dobrih želja. Mimo Gledališča, ki je vzelo prostore lutkarjem in gledališčnikom, seveda ni šlo. Tudi v članku v Tedniku. Nič hudega, si mislim. 

In poln Ovinek z lepim vremenom. Sijajno so igrali. Bliskovito improvizirali. Publika je stala ob premajhni tribuni. Veliko, veliko mladih ljudi. Krasno. Nekatere obraze sem na predstavi videl že n-tič. Krasno. To, da prihajajo mladi, me silovito veseli. To je to, ja. To je prihodnost. 

28. september1998 

Mislim, da je vse nared za tiskovno. Sandra je naredila v redu fotografije. Morda bi si želel več posnetkov, ki bi malo bolj razkrivali prostor. Sicer pa je nekaj portretov odličnih. 

Jutranji sestanek: dogovarjanja o tehničnem delu v toku dneva … stimulacija … Milovanovo delo … sprotne stvari, pošiljanja vabil itd. itn. 

V pričakovanju tiskovne in pa srečanja z ekipo Ljubezenskih pisem. 

29. september1998 

Tiskovna konferenca je bila bolj boga: samo Katarina Klančnik in Milena Zupanič, ki je po kakšnih 40-ih minutah odšla. Potem je poklicala Anico in jo vprašala, kaj se bo dogajalo v GP, ker da to, kar smo govorili na tiskovni, zanjo ni toliko zanimivo … 

Prvo vajo je začel na odru Šedlbauer. Sicer pa pogovori s sponzorji za tonete – stole iz Kamnika, Murino obleko iz Mercatorjeve trgovine na Ptuju … Oblačila morajo biti šik. Seveda primerno stanejo (obleka za Jožefa denimo 60.000 sit) … 

30. september1998 

Konec predstave Fant še ni dober. Predvsem še ni dobre režijske rešitve. Sicer čutim, da bi igralci potrebovali že publiko, ker je dvorana »gluha«, veliko pa je kontakta na publiko. Čeprav ni pričakovati odgovorov ali drugačnega sodelovanja občinstva, pa je to vendarle masa, energija, ki jo je čutiti z odra. Prvič sem se malo ustrašil, da bo predstava »neatraktivna« - premalo »hecna,« »duhovita«… - in sicer z mislijo, da morda pričakujejo šole kaj drugega … 

1. oktober1998

Najprej k jutranjemu sestanku na občini: mestni arhitekt, g. Gabrijelčič⁸⁷, ne dovoli spreminjanja zunanjih gabaritov stavbe. Zavod za spomeniško varstvo bo mnenje oddal pisno. Na sestanku je bil tudi g. Kancler, ki je podal pravila in skico cene za izvedbo javnega natečaja. 

2. oktober1998 

Včeraj sem imel kar dolg pogovor za TV Slo, mariborski studio. O gledališču, programu, obnovi, financiranju. Kar zadovoljen sem bil, s sabo in z vprašanji novinarke. Fino se mi zdi tudi to, da znam selekcionirati in se v hipu osrediniti na bistveno. 
Zanima me, kaj bo nastalo s prispevka g. Tinčka. 

Glavne vaje so šle dobro. Mislim, da je nastala lepa predstava. Hvala bogu ne zatežena. Zanima me, kako jo bodo gledali dijaki. Mislim da z osnovnošolci ne bo problema. 

Hvala bogu imam res čudovite sodelavce. Brez njih bi zmrznil. 

Klical Šedlbauer: Bernarda zbolela. Gripa. Ni še odpovedane premiere, odločitev prihodnji teden. Upam, da bo vse v redu in da premiera ne bo vprašljiva. 

Oder izgleda, zdaj ko je znova prebarvan in ko so urejene zavese, čudovito. Tomaž je naredil lepo luč, pametno, da smo kupili dim in si sposodili dva para (ki ju, nova, čakamo iz Lj). Tudi Mile vse bolje dela svoje delo. Velika pridobitev je: za režiserja, pa tudi za Ireno in Marijana, ki jima ni treba zvečer hoditi na vaje. 

Sicer pa si že želim premiere. Mislim, da je čas, da pokažemo izdelek. 

Pripravljamo se na vpis dijaškega abonmaja. Prvič. S strahom, ali bo dovolj vpisa, ali bodo učenci smeli manjkati pri pouku … 

Kako bo izgledal bar, ki ga pripravlja Miško? Kako mini razstavica z vaj, ki jo načrtuje Sandra? 

4. oktober 1998

Čakam na generalko. 

Včeraj je klical Šedlbauer, da je zbolela Bernarda. Poklical sem jo: virusna gripa. Čaka, bo videla, kaj bo. Premiera je vprašljiva. Odločitev v ponedeljek. 

Projektu Fant kaže dobro. Če bo prava sproščenost in prava napetost hkrati. Že kar malo pogrešam vaje. Vse skupaj se počasi bliža h koncu. 

Klicala Maja Borin⁸⁸ Tednik se je odločil, da ji ne bo objavljal … Ne komentiram. Zdelo se mi je, da bo kaj takega. Zakaj mi tega urednik ni takoj povedal? Je res mislil, da jo bo lahko vpeljal in je v končni fazi moral popustiti? Škoda, predvsem za Tednik in za igralce, ki bodo gostovali pri nas. 

Miško ureja bar. Zdi se mi, da bo veliko bolje kot lani. Prav zanima me, ali bo to pomenilo tudi več obiskovalcev … 

5. oktober 1998 

Normalnejši dan se mi zdi, se je začel. Običajno jutro, običajen mir. Premiera bo polna. Mislim, da bo tudi dobra. Dober občutek imam.  

Andrej mi je po telefonu razložil arhitekturne »zgodbice« v zvezi z g. Gabrijelčičem, Ptujem, fakultetnimi krogi, opcijami g. Mikuža… Vsa zgodba okoli naše hiše niti slučajno ni nedolžna: začeli so se gibati mlini in ni naključno, da je g. Gabrijelčič dal odklonilno mnenje. Hvala bogu smo spet korak pred njimi: če je lastništvo v Murkovi takšno, da ne moremo do teh prostorov, generalna obnova odpade in nato izvedemo obnovo po načelu »Hvar«. To za GP niti ni tako slabo, kajti tako bomo imeli v dvorani še manj sedežev, kar bo pomenilo, da bodo gostujoče predstave gostovale v novi dvorani, pri nas pa bi delali samo lastno produkcijo in morda bi lahko še naprej gostovale lutke … ali pa še to ne. Bomo videli. Kakorkoli že: stvari so se začele ponovno premikati. Sicer ne tako hitro, kakor sem si to predstavljal sam, vendar zanesljivo. Kakšen bo izhod, je odvisno zdaj samo od lokalov na Murkovi. Brez pridobitve teh prostorov je vse razmišljanje o 300 sedežih, spremnih prostorih … nesmiselno. 

Uvedli smo tehnične sestanke, takoj po jutranjih skupnih. Natančneje naredimo plan tehničnega dela, kaj kdo dela, kdaj bo kaj naredil, kdaj kdo pride, kdaj odide … Pustim ekipo, da to naredi sama, nato pa preverim in se vključim sam ter pregledam plan. Ta plan nato visi poleg tedenskega plana dela. Predstavljam, oz. obetam si, da bo zaradi tega plana kasneje lažje organizirati dežurstva, spremljanje predstav … 

7. oktober1998 

Premiera je bila lepo obiskana in mislim, da so igralci igrali maksimalno dobro. Bili boljši kot na vseh vajah doslej. Fino, zares fino. Publika je bila nekoliko šokirana zaradi tematike: najbrž so pričakovali neproblematično »igrico«. Fant pa seveda to ni. Zdaj me še resnično najbolj zanima, kako bodo to gledali šolarji, mladina. Danes je prva predstava zanje. In prvi pogovori. Upam, da se bo vse skupaj dobro izteklo. Prva kritika: v Večeru; ugodna. V Delu je včeraj izšel pregled sezone 97/98 za Ptuj (Slavko Pezdir) in razen Strojepisk pohvali pravzaprav vse ostalo. Navaja statistiko, kar se mi zdi pomembno. 

Problemi z Ljubezenskimi pismi: Včeraj smo odpovedali predstavo (Tednik, radio Ptuj), danes Zvone pravi, da bi rad stvari spravil 12. skozi. 

- - - 

Publika odlično gleda! Peti in šesti razred morda nekoliko težje, 7. in 8. razredi pa perfektno! Imeli smo tudi pogovor in zdi se mi, da je bilo super. Fant iz OŠ Hoče, Miloš, je prišel na oder in improviziral skupaj z igralkama. Super je bilo. Ko so odhajali iz dvorane, je nek fant rekel svojemu kolegu: »To je stokrat boljše od opere!« 

Pisma odpadejo. Definitivno. Dogovarjamo nove termine in vaje. Alarmiramo publiko. 

Sporočilo g. Vidoviča⁸⁹: lastnik prostorov pod Gledališčem je MOP! Fino: stvar gre dalje: rabijo naše ideje, predloge, čemu bi bili prostori namenjeni. Spričo pomanjkanja prostorov to ne bo noben problem. 

 (Se nadaljuje.)

*** 

85 – Anica je bila v vsem mojem dosedanjem gledališkem življenju - pa delam to od 1989 - najboljša prodajalka predstav ever. Res ne morem verjeti, da ji nihče ni rekel: preden boš šla v penzijo, boš nekoga izučila, naučila, izšolala, da bo znal to, kar znaš ti.

86 – To je bila prva informacija na Svetu zavoda, prvič uradno izgovorjeno: mi bi gradili. Čez 9 let je bila otvoritev prenovljene stavbe.  

87 - Ljubljančan Peter Gabrijelčič, mestni arhitekt. Njegov “ptujski zastopnik” ma MOP pa je bil g. Kostja Kolarič.  

88 - Maja Borin, dramaturginja; ko sem bil šef mariborske Drame, sem jo vzel v službo. Na Ptuju sem si želel, da bi nekdo, ki ni vpleten v našo produkcijo, redno spremljal gledališče in pisal strokovne kritike o naših uprizoritvah. 

89 - Spomini na g. Ivana Vidoviča, kot vodjo oddelka za družbene dejavnosti na MOP, so res zanimivi. Ni bil “enostaven sogovornik” - kar pomeni, da se je boril za “občinsko” stališče, bil na strani župana, občine, financerja, ampak, ko se je v nekaj zagrizel, je to tudi peljal in speljal do konca. V bistvu sem z njim zmeraj nekako dobro sodeloval, čeprav se je mnogim zdel birokrat in tehnicist. Če bi še več sedela skupaj in se še več pogovarjala, bi šlo še lažje, si mislim danes. 

Petek. Zadnji dopustniški. Na mizi prijava Ministrstva za program ‘99, materiali za arhitekturni natečaj, naloge za za vsakega sodelavca za september, v mislih »Fant« in drobnarije pred samim začetkom vaj v torek. Možgani na polnih obratih. Anica v svoji pisarni pripravlja Program ‘99, sam pospravljam mizo, tipkam te zadnje vrstice, preden sprintam to, tretjo datoteko dnevnika. 

Marijan nas je danes povabil na svojo petdesetletnico. Fino, da danes. Kajti s ponedeljkom se začne nova norišnica… 

Kaj so cilji nove sezone? Kaj je bistvo? Kako naj »izgledamo« prihodnje leto v tem času? 

Preletel sem strani v tem dnevniku… Pismo županstvu glede kulturne politike, financiranja občin, posledice za kulturne zavode… Nič nisem naredil na tem področju. Popolnoma nemočnega se počutim, vendar ne poraženega. Povedal sem, kar sem mislil, več moči nisem imel. Slaba tolažba? Ne vem. Tako preprosto je. To je realnost. 

Hvala bogu dober občutek glede statusa Gledališča v MOP. Dobre osnove, da se še letos spelje javni arhitekturni natečaj za idejno rešitev obnove stavbe gledališča. Andrej nas je povezal z g. Kanclerjem⁸² iz MB in mislim, da imamo zdaj dovolj vhodnih podatkov, da se lahko mirno lotimo stvari »zares«. Morda bi prihodnje leto bil že tako tudi v proračunu MOP denar za skelnitev pogodbe z arhitekotom, ki se ga bo izbralo na natečaju …  

Vreme zunaj je že jesensko žalostno. Kislo. Precej hladno. Ravno pravo za začetek dela. Resnično se počutim nabit z energijo in voljo in komaj čakam, da se stvari sprožijo. Da začenjajo postajati meso. Sem deloholičen? Ambiciozen? Zdravo – nezdravo?  - Kaj pa vem. Naloge morajo biti težke in hkrati obvladljive, sicer ne čutim pravega interesa. Niti če so preenostavne, niti če ocenim, da jih ne bi zmogel. 

Tako. Zdaj pa res konec te sezone. V ponedeljek gre šov dalje. 

31. avgust 1998 

7.50 je ura. Pripravljen sem za prvo srečanje v novi sezoni. Najprej si bomo ogledali oder, potem pa vse ostalo. Da vidimo, kaj smo naredili; s časom in denarjem, ki smo ga vlagali v zadnjih mesecih. 

Včeraj smo se dobili Grega, Vojč, Nešo in jaz ter govorili o Prašičih. O prihodnjem poletju. Če bi se organizacija v TS spremenila na bolje, bi si vsi skupaj želeli in upali iti v ta vnovično skupini projekt. Ki se ga veselimo izgleda vsi. 

1. september 1998 

Prvi delovni dan v novi sezoni je bil kar pester. Po tehničnem sestanku za Fanta sem odbrzel v LJ na sestanek s pedopsihiatrom g. Hrastarjem na temo Fant. Pobral Tatjano (Doma) in Natašo B. (Burger) ter se ob polnoči zvrnil v posteljo. 

Na tehničnem sestanku sem bil kar dobre volje: vse v zvezi s cenografijo bo možno, celo takšne stvari, za katere bi mislil, da bodo poseben problem. 

Z Miranovo pomočjo urejamo zaposlitev za Milovana⁸³. Upam, da bo vse šlo relativno hitro. V petek naj bi v LJ odločali o novih javnih delih. Tam mora iti naš program »skoz« in potem bo vse v redu. 

Sosedstvo, sosedstvo … žlebovi, snegobrani … pri gospodu Torinu … Kdo bo to plačal, to je edino vprašanje. Okoli tega pa veliko besed in okolišanja … Ja, tudi za to sem plačan. Najbrž. 

Še nekaj časa pred pričetkom vaje. Čutim vzemirjenost pri obeh igralkah, morda kostumografki in scenografu … Seveda sem vznemirjen tudi sam. Sanjal sem o Simonu Kardumu in o svoji krvi, ki pa ni imela slanega okusa … Kaj to pomeni? 

4. september 1998 

Tako. Plan za 1999 je končan. Sprintan. Zvezan. In lahko gre k financerju. Drugi teden tako ostane še čas za Ministrstvo. 

Vaje za Fanta so kar intenzivne.  

Na odru visijo zavese. Lepo izgleda. Oder je videti širši, saj so roke nekoliko ožje. Tudi ulice delujejo bolj urejene, ker se je spremenil sistem pregiba zaves. Fino so si to izmislili naš odrci. 

Prihodnji teden bo vse jasno glede zaposlitve Milovana prek javnih del. Če bo šel program skoz v LJ na Zavodu za delo, potem na Ptuju ne bo problemov glede hitre zaposlitve. 

Javil se je g. Šedlbauer, da je začel z vajami⁸⁴. Zelo lepo se mi zdi, da je to storil. Tega nisem pričakoval. Lepa gesta, pozornost do gledališča.  

Upam, da bomo imeli srečo z vremenom ta vikend. Sicer pa so napovedi menda slabe.  

Odhajam na sestanek z g. arh. Kanclerjem in Šmidom v MB glede prenove gledališča oz. javnega natečaja. 

5. september 1998

Vreme je kislo, vendar kaže, da morda ne bo deževalo. Kar nekaj rezervacij imamo za nocoj in škoda bi bilo, če bi morali predstavo odpovedati. 

Včerajšnji sestanek z g. Kanclerjem: vse je možno. Občutek, ki sem ga dobil: Nagrada ni velika, ni pričakovati pretirano število prispelih nalog, in predvsem: arhitekti najbrž ne bodo postavljali takega pročelja, kakor je bilo nekoč. To se mi je zdelo nekako evidentno. Kaj to pomeni za politiko in financerje – tega ne vem. 

11. september1998 

 Norišnica v tem tednu, tako da nisem prišel do zapisovanja v dnevnik. Žal bo tako ostalo nepopisano vso ogorčenje, bes in jeza ter nemoč spričo formularjev Ministrstva za Plan '99. Formularji na disketah, ki izpolnjeni na disketo več niso šli, različne metodologije v formularjih, vprašljiva rekapitulacija, ki ne upošteva vsega programa – to so osnovne stvari, ki so jezile Anico. Pri tem pa poln disk na mojem računalniku in dejstvo, da pri Anici ni Excela! Zaradi premalega prostora stalni problemi s shranjevanjem … izgubljanje podatkov, vnovično vtipkavanje, printanje … In kar je osnovno: Aničina groza ob dejstvu, da je vse skupaj nesistematično, necelovito in vprašanje, kako kaj interpretirati. 

Kaj bo z vremenom? – Ovinek kar odpada in odpada zaradi dežja. Publika pa bi še gledala. 

Prvič sem začutil stres zaradi režiranja in direktorovanja hkrati. Tekal sem med odrom in pisarno in ponoči sanjal, da smo kupili novi disketnik (neko napravo, dodatni zunanji spomin na računalniku), da smo lahko shranjevali podatke. 

Študij Fanta je težek. Tako lahko smo grobi, ali banalni, ali patetični ali sentimentalni. In tako težko je najti pravo mero in način. Najbrž sicer lepa scenografija sama po sebi silovito omejuje oz. zožuje manevrski prostor aranžmajev (realističnih) in zahteva silovito prečiščen pristop … 

Pri tem pa Anica Fanta že kar prodaja. Veliko zanimanje vlada zanj in moram reči, da sem na trenutke kar nekako zaskrbljen: stvar še ni narejena, pa se že prodaja … Ja, saj vem, da je to lepo …, dejstvo, da nas želijo gledati.  

Mislim, da v ponedeljek začne z delom Milovan prek javnih del.  

14. september 1998 

Mile je začel. Fino. Mislim, da bo to prava pridobitev. 

Oktobra imamo planiranih okoli 20 predstav. Zanimanje za Fanta je veliko. 

Čakam na pisarno, ki nam jo mora vrniti TIC, tako da bomo tam uredili arhiv. 

Teden začenjam z veliko energije. Zdaj je usodni teden glede nadaljnjega poteka študija Fanta. Oblikovati je treba njegovo »norost«. 

Petkov Ovinek dobro obiskan. Nekateri ljudje gledajo predstavo že drugič, tretjič, nekatere obraze vidim v gledališču prvič. Odločitev, da gre predstava na oder. Manjše adaptacije bodo potrebne, seveda. 

Tehnika se ta teden odpravlja na obrtni sejem v Celje. Naj grejo. Strinjali so se, oziroma celo dali pobudo, da ta vikend ne bi šli na Dunaj. Mi zelo ustreza; zaradi vaj in tudi drugače. 

15. september 1998 

Norišnica se je po oddaji formularjev za Plan '99 na MIK polegla. Vsak je začel delati svoje delo in komaj čakam, da se stvari na odru premaknejo v smeri vizualizacije. 

Oktober je terminsko določen. Upati je samo, da ne bo izpadlo preveč stvari. 

Te dni se mi je nekako »prikazala« programska rdeča nit do konca mojega mandata. Ohranil bi sezonske »tematske sklope«. Letos »ona-on«, prihodnje leto »slovenski avtorji – slovenske teme«, nato »naš vsakdanji svet«, in za konec »klasično«. Zdi se mi, da bi bil to kar zanimiv okvir in zanimiv lok skozi petletno delo. Potem pa – kdo ve, kako in kaj. 

16. september 1998

Zdi se mi, da so vaje za Fanta šle te dni bistveno v smeri napredka. Fine stvari smo začeli najdevat in to, kar je prejšnji teden delovalo kot grobo, skicirano in približno, je začelo dobitvati finejšo formo in smiselno podobo, ki je zakoreninjena v zanimivem razumevanju in razlagi vsebine. 

G. Rotovnikiz CD mi je obljubil, da bomo dobili nekaj njihove svetlobne opreme! Upam, da bo to res. Karkoli dobimo – bo nam zelo zelo pomagalo. 

Gdč. Maja Borin, študentka dramaturgije na AGRFT, je pripravljena to sezono pisati kritike naših predstav v Tednik. Fino. Upam, da bo tudi g. Šmigoc »za«. 

18. september 1998 

Konec tedna je. Zdi se mi, da sem bil na današnjem pogovoru z g. Tarbukom na Perutnini kar uspešen. Mislim, da bo Perutnina sponzorirala Festival monodrame '99. Vprašanje je, s koliko denarja. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da smo se nekako »pokazali« kot firma, ki ve, kaj hoče, kam gre. Občutek sem dobil, da bi nam bilo podjetje Perutnina v prihodnje naklonjeno. Torej: da bi med drugim vlagalo tudi v našo smer, kajti dejstvo je, da se »širijo« v vse sfere družbenega življenja. – Madona, sem to kunštno napisal … 

Vaje tečejo po planu. Zdaj smo v občutljivi fazi, med dobrim in zlim, na meji med perfekcijo in površnostjo. Med dodelanim in nasplošnim. Kam bomo zavili? Vem, kaj si želim. 

Tatjana je na Tedniku. Kako bosta izgledala oba gledališka lista? Bosta zanimiva? Smo potegnili in naredili iz tega medija čim več, kar se da? 

Anica dala idejo za razpis dijaškega abonmaja. Šest predstav, pet domačih, eno tujo. Dobra ideja; sam poudarjam čas za razmislek in detaljno razdelavo samih korakov v tej smeri. Dobro izpeljano ali raje nič. Dober občutek generalno. Vem, da je mladina velik potencial. Zanemarjen in neobdelan, trenutno. Kdo je vse kriv? – Tudi mi. To je jasno.  

20. september 1998 

Nedelja. Nešo je prišel sam vadit. Poskusit začetek, pregovorit tekst. 

(Se nadaljuje.) 

 
*** 

 Pripombe in komentarji: 

82 - Tomaž Kancler; v tistem času je vodil morda nekakšno zbornico ali združenje arhitektov v Mariboru.  

83 – Miran Murko, dela na Zavodu za zaposlovanje, moj hajdinski sosed. Pomagal mi je, da smo zaposlili prvič nekoga prek javnih del; sošolca iz srednje, Milovana Miluniča. Kasneje smo zaposlili najprej prek javnih del še Simona Puharja, ki pa je potem ostal v hiši. 

84 - Očitno so z vajami začeli v Ljubljani, kar v MGL-ju. Režiser Šedlbauer in igralca Jožef Ropoša in Bernarada Oman – vsi trije so od tam, iz MGL-ja. (Pa temu takrat nismo rekli koprodukcija. Naj kar lepo pridejo na Ptuj in tu naredijo uprizoritev do konca.) 

10. julij 1998

Tatjani se je na cesti smrtno ponesrečil brat. Sinoči pred predstavo je to povedal Nešo … 

Ponoven sklic direktorjev gledališč prihodnji petek. Vlada je sprejela 19. c člen v zakonu o financiranju občin, ki zadeva financiranje javnih zavodov, ki so jih ustanovile občine. 

16. julij 1998

Mislim, da sem na tem mesu ostal nemočen. Politika glede financiranja gledališč se bo dogajala brez usodnega vpliva našega gledališča. Samo posledično bomo lahko ugotavljali, kaj nekaj pomeni za nas. 

Na odru se stvari pospešeno bližajo koncu. Fotografirali smo se skupaj, vsi, ki delajo na gradbišču … 

17. julij 1998

Tako. Danes in jutri sta zadnji dve predstavi. Potem Ivo več nima časa. Sledi še gostovanje Ovinka v Radgoni in sezono smo končali. 

Pripravljati sem začel sestanek – zaključno analizo sezone in priprave za prihodnjo sezono. To bomo opravili v torek pri Ribiču. Tako bomo združili moj rojstni dan in sestanek ob koncu sezone, ki bi ga rad vpeljal kot stalni način dela.  

21. julij 1998

Včeraj smo imeli svet zavoda: polletni obračun. Vse je šlo o.k. G. Lidija⁷⁸ je predlagala, da se ustanovitelju pošlje sklep, naj preveri direktorjevo stimulacijo (zdaj določena na 16 %), kajti meni, da bi lahko bila vsaj 20 %. Sicer pa ni bilo nobenih problemov. Sestanek smo končali hitro in brez velikih diskusij. 

Počasi se končujejo opravila. Danes bomo imeli prvič nekakšno analizo sezone. Upam, da bomo imeli kaj od tega. Rad bi, da ozavestimo dosežke, načine komuniciranja, preverimo cilje, se pogovorimo s spremembah v prihodnji sezoni itd. 

Klical me je S. Kardum. Precej sva se pogovarjala tudi o prihodnji organiziranosti in morebitni mreži gledališč. Sam meni, da bi v tako mrežo, kakor bi jo predlagalo ministrstvo, sodil tudi Ptuj, nakar bi izvedli pogajanja med MOP in MIK glede višine so-financiranja gledališča s strani ministrstva, MOP pa bi se morala zavezati, da bo gledališče financirala z določeno višino sredstev. Tako bi država zaščitila nekakšno mrežo gledališč in hkrati zavezala ustanovitelje, da ne bi mogli denimo ukinjati dejavnosti ali ji ne namenjati dovolj sredstev. Ta scenarij je seveda zanimiv tudi za nas. Pravzaprav: za nas je zanimiv prav vsak scenarij, ki nas uvršča v mrežo obstoječega stanja. Samo scenarij g. Pelhana bi bil verjetno, če bi bil alfa in omega, za nas korak nazaj ali obtičane na sedanji točki razvoja. Kako se bo torej odigrala ta igra? 

Primerjam podatke sezone 96/97 in 97/98. Povečanje obiskovalcev iz 14 na 21 tisoč, vseh prireditev od nekaj čez 80 na 130, gledalci lastnih projektov so se od nekaj več kot 6000 povzpeli na 15500. To so številke. Seveda se zavedam, da niso zveličavne. Da niso bistvene ali odločilne. Vendar vseeno nekaj pokažejo. Sprašujem se, kako bo v prihodnje. Ali se bo rast nadaljevala? V katerem segmentu? Upadla? Zdi se mi, da imamo še nekaj malega, vendar res malega rezerve pri sedanjem številu sedežev v dvorani.  

29. Julij1998 

Včeraj smo zmontirali glavno zaveso. Bil sem kar malo živčen, ker jo je mojster nameraval najprej pustiti tako, da je zaprta gledala več kot decimeter izza portalov. Bil je zadovoljen. Hvala bogu je Marijan bil nezadovoljen, jaz pa jezen na denar in firmo in mojstrovo prehitro zadovoljnost in sem vztrajal, da se najde rešitev. Taka, da bo zavesa skrita za portal. Na desni strani je to odlično uspelo, na levi pa je oder nekoliko višji in zato se material nabere. Sicer je blago lepo, lepo pade in krasno teče po vodilu. 

Pričenja se dopust, vendar še niso končani motorji in portala. Hvala bogu je v glavnem konec grobih del v dvorani. Upam, da bo Franci K. hiter in učinkovit. Da bo dobro naredil sistem za odpiranje glavne zavese, da ne bo kaj narobe s stikali … 

Klical g. Vidovič: imajo denar za našo stvar: za javni arhitekturni natečaj, ki ga je treba izvesti letos. Vendar: zdaj moram dobiti omejitve zavoda za spomeniško varstvo in mestnega arhitekta, sicer ne bom mogel delati nič naprej. Oziroma je nesmiselno. Včeraj sem jima pisal in prosil za njun prispevek. Ne vem, kako bo to šlo naprej. Ali bomo lahko do zime izpeljali razpis … 

Pravzaprav se nekoliko bojim jeseni. Začele se bodo vaje, razpis za monodramo in predvsem skrajni rok za pogon stvari za javni arhitekturni natečaj. Bom zmogel tako hitro? 

31. julij 1998

Zadnji delovni dan. Elektrika je končana. Gledališče očiščeno. Pisarne pospravljene. Predstavitvena mapa sezone 98/99 v delu.  

Še se bom vrnil v pisarno. Še nimam občutka, da je stvar zaključena. 

V ponedeljek miting z Anico, prevzem elektro del, pogovori o problematični napravi z g. Senčarjem … Pogajanja, na kratko. 

1. avgust 1998 

Anica se je vrnila z dopusta. Na mizi je kup finančnih papirjev, računov … Kako se stvari ustavijo, če se ne delajo redno! Klicaj. 

Mapa: korekcije, Aničin predlog izboljšave glede prve strani. Mislim, da bo veliko bolje. 

Zaključek del na odru: finančno smo prekoračili projekt za kakšnih 8.000 Dem pri kovini in elektriki. Hvala bogu smo si pustili cca. 4,5 mio sit rezerve pri celi stvari. 

Pripravil sem plan – svoj del – za 1999. Bistvo sezone bodo lastne predstave, manjše investicijsko vzdrževanje in projekt postavitve makete nekdanjega pročelja. 

2. avgust 1998 

Zdaj pa bo zares konec. Anica je uredila stvari, jaz tudi glede mape. Odigrali smo Radgono. Uspešno. Publika je bila videti zadovoljna. Izgleda, da bomo stvar selili vendarle na oder; pametno. Fantje so dobro razpoloženi, jeseni, septembra nadaljujemo z Ovinkom zunaj.  

Pisarna je pospravljena. Glava tudi. Finance tudi. Zdaj z veseljem odhajam v Budimpešto. In na dolge počitnice. Želim si morja. Želim si oddaljenosti od Ptuja. Želim se v miru oddaljiti od sezone, ki je za nami.  

Posvečam se v celoti Fantu in javnemu natečaju za arhitekturno rešitev. To bosta prioriteti od septembra do decembra. Seveda ob Pismih in Finžgarju. Vendar to znamo; predstave znamo delati, tu smo odgovorni sami zase, zanesemo se lahko sami nase. Pri razpisu pa sem odvisen od drugih informacij in kooperativnosti ljudi izven GP. Ni me strah. Vem pa, da bom delal še trše kot sedaj. 

Fant. Kako bo reagirala ta starostna skupina – mladina? Bomo znali narediti predstavo, v kateri se bodo našli? To je bistveno. Ker je namenjena njim. 

Adijo pisarna, adijo dnevnik.  

Najsrečnejši bi bil, če bi se več ne srečala v tem fajlu.  

13. avgust 1998

Pa ja! Spet smo tu … Kajti: mapo sem včeraj oddal v tisk. Še dve, tri napakice sem odkril. Upam zadnje. Sinoči pogovori z Andrejem in Majo za Fanta. Sicer pa se bom do konca počitnic vrgel v branje besedil.  

Fant je z Ministrstvom urejen – mi je napisala Anica na listič. Fino. Končno smo se »ujeli« in si izmenjali vse potrebne specifikacije, račune, razreze in pogodbe … in to na način, kakor ustreza ministrstvu (kakor zahtevajo uradniški mlini). Super, mislim, da bomo v prihodnje vse to opravili vedno hitreje. Zdaj, ko vemo, kakšna naj bo oblika, ki najhitreje odpira vrata do denarja. 

14. avgust 1998

G. Kerbler je izdelal 2 fotografiji nekdanjega pročelja. Upam, da bosta Dušku⁷⁹ pomagali pri razvozlavanju detajlov nekdanjega izgleda in da bo lažje ocenil stroške za izvedbo makete v razmerju 1 : 1.  

Andrej je poslal vprašanja za g. Kolariča⁸⁰ in g. Mikuža. Zdaj smo res naredili svoje in čakamo na njuna odgovora. Potem pa z razpisom naprej. 

18. avgust 1998

Mape so prišle iz tiskarne. Zadovoljen sem. Fine so. »Zračne«, pregledne in informativne. Danes prva pošta odhaja tudi že na pot. 

Jezen sem na soseda, g. Torina. Zdaj bi najel naš kletni prostor, ki meji na njihovo zgradbo. Stvar povezuje z ureditvijo stopnišča, fasade, žlebovja…, kar pa nima nobene zveze. Očitno bom moral začeti v praksi trenirati in uporabljati »assertive behavior«. 

24. avgust 1998

Pošiljamo pošto abonentom. 

Čakamo na potrditev septembrskih terminov iz MB. Tam namreč ni nihče dosegljiv … 

25. avgust 1998

Drobnarije: dopisi, misli na trženje predstav, predstavitev sezone, pripravo javnega arhitekturnega natečaja. 

Neverjetno: pravkar sem sprejel klic-rezervacijo vstopnic za premiero Pisem in Fanta! Najprej sem mislil, da je pomota, da bi gospa želela rezervirati za Ovinek v septembru! Gospa Strašek⁸¹ je bila to - moram zapisati njeno ime, ker toliko časa pred premiero še nismo nikoli rezervirali vstopnic! Ali to kaj pomeni? Dober znak za novo sezono? 

(Se nadaljuje.) 

***

Komentarji in opombe: 

78 - Lidija Majnik; najprej je bila članica sveta zavoda (predsednik Borut Fekonja), potem pa je, z novim svetom zavoda, postala predsednica sveta zavoda.

79 - Duško Milavec, scenograf; spoznal sem ga, ko je Miran Zupanič na Ptuju in v okolici snemal svoj film Radio.doc. Ob večerih smo se držili pri Orfeju in bili smo pred premiero Plešaste pevke (1994). No, in Duško, mojster filmske scenografije, nam je posodil "eno roko" in spatiniral kulise. No, in zdaj je bil moj načrt tak: Da bi navdušili občane za obnovo gledališča - dajmo nekdanje pročelje izdelati kar kot filmsko kuliso; v razmerju 1:1, magari iz stiroporja ... ali kako se že pač delajo takšne filmske kulise. In naj to potem stoji tako do takrat, ko bo prišlo do obnove. Ideje nismo reazlizirali.

80 - Kosja Kolarič, mestni arhitekt. In Janez Mikuž, ko tže rečeno v prejšnjem članku, direktor mariborskega Zavoda za spomeniško varstvo.

81 - Na pomoč: ima kdo idejo, kdo naj bi bila "gospa Strašek"?

29. junij 1998

V Večeru piše, da je Tadej Toš režiser, igra pa tudi Erik Majer; ... "balkon nove dvorane pa bo segal čez portal⁷⁶" … No, tudi to se lahko zapiše novinarjem, ki morajo pisati pač o marsičem. Zakaj bi si gledališčniki domišljali, da morajo pisati o nas natančno, dosledno in premišljeno?

Sestanek z g. Šedlbauerjem.

Peter S. nekaj ovinkari okoli prestavitve premiere monodrame. Izgleda, da se mu je zakompliciralo s termini.

Županu sem predložil dva termina za srečanje v juliju.

Gledam v nebo in poslušam radijsko vremensko napoved. Upam, da bo vreme zdržalo. Jutri si bom ogledal generalko. Mislim, da so fantje šli korak naprej in verjamem, da bo predstava učinkovala.

30. junij 1998

Toliko stresa pa še ne: Ljubljana, občina, elaborat, sestanek direktorjev zavodov, premiera na prostem, obnova odra, dogovori za nove projekte v prihodnji sezoni…

1. julij 1998

Sestanek v MGL: g. Pelhan je pripravil izhidišča, merila in kriterije za vzpostavitev mreže gledališč, ki bi jih (so)financirala država. Bomo zraven? Upam, da ja.

Za premiero še dvigamo zadnja sedišča, tako da se bo dobro videlo. Marijan je uredil izposojo fosnov in materila za dvig…

Gledam v nebo: napovedujejo padavine. Bo šla nocoj prireditev srečno skozi? Fantje so videti v kondiciji in pripravljeni na soočenje s publiko.

TIC je izdal programsko knjižico za poletne prireditve. Kar v redu kljub nekim pomanjkljivostim. Vsaj prireditelji so transparentni.

Klicali so z občine in bi radi rezervirali častno ložo za premiero. Anica je komaj dopovedala, da je predstava na prostem (kjer ni lož)…

9:48 -  dežuje v LJ, dežuje v MB, deževati je začelo na Ptuju. Se bo zlilo do večera? – Kako si želim, da bi nam danes uspelo speljati premiero! Bog nam daj lepo vreme … Gledamo strani Hidrometeorološkega zavoda… Kar bo, pa bo.

14:51- prši.

15:07 – svetlo. Ne dežuje. Odhajam; držim pesti.

2. julij 1998

Ko smo začeli s premiero, ni deževalo. Potem je začlo. Ljudje so odprli dežnike. Samo nekaj, morda 5, jih je odšlo. Ostali so vstrajali. Skupaj z igralci. In deževalo je do konca. Bal sem se, da bo v hipu crknila elektrika … Ni se zgodilo. Škoda za predstavo, ker se mi zdi, da bi ljudje ob normalnih pogojih enormno uživali v prepoznavanju stvari, ki bi jih videli na odru. Nisem vedel, kaj naj storim: grem gor in prekinem predstavo … Spogledovala sva se z Matjažem in si rekla: s prekinitvijo ne dosežemo nič. Gremo do konca. Grozno mokro je bilo vse skupaj. Ljudem je z dežnikom kapljalo za vratove gledalcev, ki so sedeli zraven. Mimo je.

6. julij 1998

V soboto smo speljali predstavo. Od navdušenosti nad vremenom smo se odločili, da jo igramo tudi v nedeljo. Pa je včeraj zvečer malo pred deveto čakalo le troje gledalcev. Ja, zmotili smo se: čas je bil prekratek. Sicer pa se je sobotna publika fino zabavala in upam, da se bo vreme izboljšalo in nam omogočilo, da ta teden vendarle še odigramo predstavo, kakor smo si želeli.
Malamo poškodbe, ki so nastale na zidovih po rušenju nekdanjih cugov. Jutri bodo nadaljevalil kovinarji s sistemom za vlake. Zdaj je vsa energija namenjena delom na odru.

7. julij1998

Sinoči je bilo spet lepo vreme. Poln avditorij. Fina predstava. Drobne improvizacije Tadeja in Nešota. Zadovoljna publika. Tudi Jaro Novak je bil tu.

Razmišljam počasi o sezoni, ki se izteka. Razmišljam o novi. Premišljam o tem presnetem denarju in spremembah, ki se pripravljajo. Ali mi bo uspelo pripeljati kaj novega, svežega denarja iz Ljubljane? Kako bo izgledala prihodnja mreža gledališč? Bomo zraven?

Ali bomo finančno zmogli jesensko-zimsko gnečo v programu? Kako se bo iztekla investicija na odru? Bo končana do dopustov?

In seveda elaborat za obnovo: kakšni bodo nadaljnji koraki? Je vse skupaj samo predvolilna finta in pesek v oči? Ali pa je realnost? Bom zbral dovolj naklonjenosti politike, publike, javnosti in nenazadnje arhitekturne stroke za spremembo, dogoraditev letnega odra? Gospodu Mikužu⁷⁷ sem odnesel elaborat; upam, da spomeniško ne bo igralo vlogo glavne zavore.

9. julij 1998

Včaraj sem bil v Ljubljani. Direktorji smo imeli sestanek z ministrom Školčem. Domov sem se vrnil popolnoma zagrenjen. Obupan. Potrt. Gledališča bodo naredila mrežo repertoarnih, t.j. ansambelskih gledališč, in nato od države zahtevala, da jo zaščitijo kot nacionalni pomen. In mi bomo pri tem ostali zunaj. Prišlo bo spremembe financiranja občin in kdo ve, kaj bo to prineslo s seboj. Tolažim se s tem, da na slabšem ne bomo, vendar pa se počutim popolnoma nemočnega ali neuspešnega v prizedavanjih, da bi tudi mi bili v večji meri financirani od države.

(Se nadaljuje.)

***

Opombe in komentarji:

76 -  Tadej Toš je seveda igral, režiral pa je Ovinek Matjaž Latin; Erik Majer se je imenoval lik iz igre, igral pa ga je Ivo Leskovec; balkon dvorane bi pa naj segal čez parter in seveda ne čez portal.

77 - O, nisem vedel: letos je umrl. Zelo zelo fajn je bilo sodelovanje z njim; potem, ko sem bil v SNG Maribor in smo obnavljali Staro dvorano. Janez Mikuž je bil naklonjen obnovi, pomagal je, svetoval in res je bilo takrat "pravljica" delati z njim (bil je direktor Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru).

4. junij 1998

Dela na odru se nadaljujejo. Tomaž je prebil steno⁶⁸, kjer bomo naredili stopnice med balkonom levo in levim mostom v zaodrju. Tako bo imel lažji dostop do reflektorjev, kar mu bo, ko sam usmerja in regulira svetila, še kako zmanjšalo pot med lučno kabino in reflektorji. Dobili smo tudi izračun Projekte Inženiring glede ostrešja. Dovoljujejo izvedbo in pojasnjujejo, kako postopati. Marijan in Irena sta našla že kar nekaj rekvizitov in scenskih elementov. Tatjana⁶⁹ se je spomnila duhovitega članka, ki ga bomo objavili v Ptujčanu konec junija. 

Problemi z internetom in pošto. Hudiča. Jezen sem na vso to presneto tehniko … 

7. junij 1998

Nedelja. Grem k Andreju v MB. Da nadaljujeva z elaboratom za gledališče. Nesem fotke, katastrski načrt, svoj prispevek. Tudi Peter je začel delati na statističnih podatkih. Čeprav čakamo, da bo oddelek za družbene dejavnosti zbral podatke za kakšnih 8 let nazaj. Pogledati je treba namreč v letna poročila ZKO-ja. Prepričan sem, da lahko izdelamo dobro nalogo in jo dobro prezentiramo v javnosti. 

8. junij 1998

Scena na lokaciji za OVINEK je skoraj pripravljena. Sosedje se ne razburjajo in upam, da bo šlo vse po načrtih. Sašo bo narisal tudi plakat, Komunala bo posodila velik pano. G. Kodran nam vozi stvari na sceno, ureja avtomobile na sceni… Veliko entuziazma. Krasno. Oddal članek o Ovinku za Tednik in za junijski Ptujčan. Mislim, da sta dobra in da bosta dobro učinkovala. 

Sinoči sem bil pri Andreju Šmidu. Nadaljevanje elaborata. Navdušilo me je, kako si je dobro zamislil stvari. In kako sva dobro predebatirala nekatere zamisli glede novih razporeditev prostorov. Predvsem me je fascinirala ideja o poletnem odru⁷⁰, ki se lahko počasi spremeni v levi oder ob sami stavbi. Peter Srpčič čaka na podatke, da bo naredil svoj del.  

Nocoj pride Milan Pulko. Srčno upam, da bo nocoj konec zgodbe o računalnikih, internetu, out-looku itd. itn. Anica je na dopustu, mojstri na odru delajo prednji most… Stvari tečejo. Predvidoma bodo kovinarji končali do 1. julija. 

9. junij 1998

Fino: mreža dela, dela internet pri Mateji in Anici. Delajo celo bold fonti⁷¹ na mojem računalniku … Bravo, Milan Pulko! 

Scena na prizorišču Ovinka je skoraj nared. Tudi fantje so dobili neko posebno voljo. Dogovoril sem se s Fenosom za izdelavo velikega panoja – plakata.  

Klical me je Dušan Mlakar. Problem vidi s Srpčičem⁷²: pravi, da ima zmenjeni dve režiji, v MB in na Ptuju in da mora delati še v šoli … Povem mu, da zame ni problema: produkcijo naj bi imel namreč Peter 20. decembra, ptujska premiera pa je okrog 10. februarja. Kar zadeva mene, bi to šlo. Ne vem pa, kako se bo dogovoril z Mariborom, kako s šolo. Upam, da se bo izšlo vse v redu. 

Dobili smo nekaj podatkov iz MOP glede delovanja hiše v preteklih letih (letna poročila ZKO-ja). Upam, da bo lahko Peter iz njih kaj razbral. 

Dobili so se Franci Korošec, Tomaž in električarji g. Arnuša in počasi bodo začeli delati tudi električne zadeve. Hvala bogu. 

10. junij 1998

Z delom na odru so začeli tudi električarji. Zdaj pa se res že nekaj vidi … Klical Peter S.: odločil se je, da ne bo diplomiral prihodnji semester, tako da bo lahko delal Maribor in Ptuj, nato pa bo diplomiral z letnikom, ki prihaja za njim. Tako bo rešil oba svoja projekta. Upam, da se je dobro odločil, da mu bo to koristilo in da bo iz obeh režij potegnil čim več za svojo prihodnost. 

Tako. Zdi se mi, da delo resnično teče v redu, da dela vsak, kar smo se dogovorili in da je potrebno zelo zelo malo koordinacij in sprememb v planu. To je čudovito. To je spodbudno. Res je, da dela vsak svoje, nekakorazdrobljeno in nevidno delo, vendar mislim, da bo se na koncu videl skupni učinek. 

V tem trenutku klical Cankarjev dom Ljubljana: Morda prodamo tja Zaboj!!!⁷³ 

15. junij 1998

Počasi se bližamo tiskovni. Počasi se vidijo dela, ki jih delajo kovinarji, počasi se vidijo nove električne napeljave. Počasi hitimo proti drugi polovici del na odru. 

23. junij 1998

Dežuje. Nekoliko strahu glede priprave vaj za Ovinek. Fantje morajo stornirati vaje zaradi dežja. Problem elektrike, sedežev za gledalce …  

Posvet o kulturni politiki pred dnevi v Ljubljani. Kaj bo z nami? 

Elaborat za obnovo se veže. Mislim, da je odličen. 

Dela na odru s polno paro. Kovina plus elektrika. Hkrati barvanje. Vprašanje barv: vodne, oljne, za tla, les in kovino … Kako priti do iste barvne nianse?  

Končan gledališki list za Ovinek. Pripravljamo tiskovno konferenco.  

Župana sem pozval, da skupaj z občino pripravimo zahteve do države – ministrstva glede predlogov za oblikovanje nacionalnega kulturnega programa. 

Silovito hitro tečejo stvari. Veliko stvari se dogaja na enkrat. Mislil sem, da bo čas po Sobah bolj miren. Vendar ni bilo tako; ogromno je dela. 

Na spremljevalnega Borštnikovega je selektor uvrstil Elizabeth. Upam, da ne bo odpadla, tako kakor lani. 

Gospod Kolenko pri Minoritih je rekel, naj si klopi skušamo izposoditi kje drugje … Pa si jih bomo. 

Županu, predsedniku Mestnega sveta in šefu oddelka za kulturo sem poslal naslednje pismo v zvezi s kulturno politiko: 

Št.: 202/98 

Ptuj, 23. junija 1998 


Spoštovani gospod župan, dr. Miroslav Luci. 

  

V sredo, 17. junija 98', sem se udeležil področne razprave o kulturni politiki, ki jo je priredilo v Cankarjevem domu Ministrstvo za kulturo RS. 

Kakor veste, je država pred tik pred oblikovanjem nacionalnega kulturnega programa. 


Država namerava decentralizirati kulturne ustanove in več pristojnosti prenesti na lokalne skupnosti (občine, bodoče regije). 

  
Med vrsticami se je dalo razbrati, da bo od prisotnosti, prodornosti in vztrajnosti kulturnih ustanov in lokalnih skupnosti (!) odvisno, kako bodo oblikovana nova razmerja v financiranju kulture. 
 

Gledališče Ptuj je v odnosu do Ministrstva za kulturo RS v dveh letih svojega obstoja doseglo precejšen napredek: Ministrstvo vsako leto sofinancira en gledališki projekt, letos pa se je vključilo tudi v projekt investicijskega vzdrževanja (obnova odra). 


Menim, da lahko in da moramo v procesu priprave nacionalnega programa doseči za Ptuj in ptujske kulturne institucije še veliko več. 

Vendar: Do Ministrstva je treba nastopiti enotno, skupaj in odločno. Ne le vsak zavod kot tak, pač pa zavod skupaj z lokalno oblastjo – Mestno občino Ptuj. 
 

Zato Vas pozivam, da skupaj nemudoma definiramo konkretne strateške smernice razvoja posameznih zavodov in da se direktorji teh zavodov in predstavniki MOP sestanemo z ministrom Školčem ter predstavniki Ministrstva, da jim predstavimo, kaj pričakujemo na Ptuju od države.⁷⁴ 


Prepričan sem, da boste s svojimi političnimi (po)veza(va)mi lahko pripravili takšno srečanje. 

  
Če tega sedaj ne bomo storili skupaj, se bomo zavodi sicer bolj ali manj uspešno (iz)borili za svoj položaj v sliki državnega proračuna, vendar sem prepričan, da bomo tako dosegli najmanj, kar je možno, in s tem zamudili zgodovinsko priložnost, ko se pripravljajo spremembe oz. oblikovanje novih strukturnih razmerij. 
  

Ne bom pisal, kako je kultura pomembna za narod itd. itn… Ker: Zdaj je treba ukrepati. Takoj, skladno in odločno. Lep pozdrav, 


Direktor Gledališča Ptuj  

Samo Strelec 

  

26. junij 1998

Zgodovinski dogodek: Tiskovna konferenca za Ovinek, predstavitev nove sezone in: predstavitev elaborata za obnovo gledališča! Zjutraj sem elaborat predstavil županu. In: bil je navdušen. Konec julija želi govoriti o teh rečeh na županstvu. Zadevo predstavil tudi g. Vidoviču. Srečen sem, ker je stvar dobro uspela. Zadovoljen, ker smo prodrli ob pravem času! Zdaj pa pamet v roke, si mislim … 

Sinoči sem bil na kontrolki. Zanimivo bo, specifično, nenavadno. Mislim, da je treba popraviti še nekaj stvari, predvsem generalno pri Tadeju, premisliti ritme in domisliti konec. Pa bo. Veselim se. Fantje so krasni. Tudi Ivo, Aljoša, Tatjana. Super.⁷⁵ 

(Se nadaljuje.)

***

Opombe in komentarji:

68 – Ja, na to, kaj ima kdo v “opisu del in nalog”, nismo gledali. Vedeli smo, kaj želimo narediti, zakaj bi bilo to dobro in pogledali, kaj zna in zmore kar kdo od nas “v kolektivu”, ter šli v akcijo. 

69 – Pred dnevi smo na Sigledal.org urejali/ažurirali Tatajnin wiki članek. Pa sem ga preletel: veliko let je bila na Ptuju, ogromno je naredila, marsikaj premaknila naprej. Zelo fajn sodelavka je bila; ne na plači (honorarka), ampak doživljali smo jo “kot svojo, našo”. 

70 – Pozabil sem tudi ta detajl! SNG Nova Gorica ravnokar dobiva zunanji avditorij, prizorišče (a je že končano, a je v sklopu EPK Go-Go 2025?), Andro pa si je že takrat zamisli, da bi na tem mini dvorišču med mestnim stolpom, proštijsko cerkvijo in gledališčem, (kjer stoji velika platana in spomenik Viktorina Ptujskega), nastal priložnostni, letni oder. Zdaj sem šel brskat po starih papirjih in dejansko: zunaj je bila vrisana tribuna za gledalce, v gledališču pa prizorišče/oder. Oder, uporaben torej dvakrat: za gledalce v dvorani in poleti z gledalci na tribuni zunaj hiše, v naravni senci impozantne platane. Imenitna ideja tipa “dva v enem”. 

71 - Kakšno razkošje: odebeljeni fonti, na našem računalniku, in celo delajo! 

72 - Režiser Dušan Mlakar, med drugim tudi dekan AGRFT. Bil je moj in tudi Petrov mentor. No, in med študijem študent naj ne bi režiral naokoli, ker bi s tem moti učni proces na šoli. Petru sem dal režijo na Ptuju, dogovorjen pa je bil očitno tudi v SNG Maribor. No, v nadaljevanju vidim, itak zapišem, kako se je stvar iztekla. 

73 - Kakšno veselje! Da nas je najprej sploh kdo opazil. Potem: da je prišel kdo na Ptuj kaj pogledat od drugje. Nakar: da so nas povabili gostovat drugam. Zdaj pa: Sam prevsetli Cankarjev dom bo kupil našo predstavo! En klicaj je bil premalo, zapisal sem tri. Goljat kupuje kulturno municijo pri Davidu ;-) 

74 – No, na tole pa sem ponosen: “Zato Vas pozivam, da skupaj nemudoma definiramo konkretne strateške smernice razvoja posameznih zavodov in da se direktorji teh zavodov in predstavniki MOP sestanemo z ministrom Školčem ter predstavniki Ministrstva, da jim predstavimo, kaj pričakujemo na Ptuju od države.” Ja, doseči se je dalo kaj (pri državi), ker je občina stala za Gledališčem. Na polno. Ponosen pa sem zato, ker nisem “drukal” (navijal) samo za GP, ampak za to, da se uskladimo vsi zavodi plus MOP in gremo skupaj do ministra. Tako bi lahko v polnosti kasneje uspel EPK (Ptuj 2012, GO 2025 ...), ampak mi pač radi gledamo vsak na svoj vrtiček. Takrat sem to zgleda slutil, danes vem: mesto lahko gre naprej samo tako, da privoščiš drugemu, da uspe, da dobi, da gradi in predvsem, da ima mesto 20, 30-letni plan in vrstni red: danes si na vrsti ti, jutri jaz, pojutrišnjem smo napredovali vsi. Ptuj ni samo MO Ptuj, Ptuj je pomembno (najstarejše) mesto v državi RS; če je to res, je prvi boter mesta minister za kulturo. Botrica pa vlada, ki naj se kiti s svojim (kao) najstarejšim mestom. In zato zakita marsikaj, kar je razdrapano in razpadajoče (mislim tako na materialno kot na nematerialno). 

75 – Predstava Ovinek ... - je izjemno uspela. Ruda in Tona, Tadej in Nešo, sta na oder uvedla “kicarščino”. Ko smo potem nekoč gostovali v Desklah (na Sverenem Primorskem), smo na teren s seboj nesli poleg gledaliških listov še papirje, ki so bili nekakšen kicarsko-slovenski slovar. Sicer ne vem, če je publika sploh imela kaj od tega; nisem šel na gostovanje, da bi videl, ali je ta kicarsko-fundamentalističen dialekt sploh rezoniral v dvorani. Sploh pa mi ni jasno, kako smo na odru, v dvorani lahko igrali nekaj, kar je imelo pravi smisel šele v tistem slikovitem dvorišču za Dominikancem. Danes to dvorišče ni več enako. Takrat je bil to nekak robni rob Ptuja. Če je komu do osvežitve spomina na Ovinek, si lahko celotno predstavo pogleda na youtube kanalu. Seveda na črno. (Ampak, imam črno na belo: sem vam povedal, da gledate na lastno odgovornost ;-) 

26. maj 1998

Nocoj sem zmenjen z Deklevo. Pogovarjala se bova o njegovi igri za otroke in možnosti, da bi jo prihodnje leto igrali na Ptuju. Gledat grem tudi Petrovo produkcijo. Zanimajo me mladi igralci.  

Na odru je vedno manj lesa. Izgleda, da bodo danes končali demontažo. Nato pa nastopi g. Forstnerič. Oglasil se je tudi že Franci Korošec in zdi se mi, da bomo resnično v dobrem sodelovanju uredili ta oder. Mimogrede: praha na lesu, tramovih in deskah je nenormalno veliko. Vsaka čast Marijanu, kako se je sistematično, korak po korak lotil demontaže. Všeč mi je tudi to, da z vso resnostjo skrbi za varnost pri delu.  

Anica je izdelala prve izračune za stroškovnike predstav v prihodnji sezoni. Upam, da bomo prodajali Finžgarja, še naprej Zaboj⁶⁶in da bo tudi Fant »šel v prodajo«. Veliko pričakujem tudi od Ljubezenskih pisem.  

Dobil sem povečavo Slovenskega trga – fotografijo, ki sem jo posnel 9. maja. Zdi se mi fina, odlična. Zdaj jo bom uokviril in znašla se bo na steni moje pisarne. 

27. maj 1998

Sinočnji pogovor z Milanom D. je bil fajn. »Prišla sva skupaj« s tekstom, Milan bi rad, da ga režiram jaz … Po poti domov se mi med vožnjo utrinjajo misli, ideje. Čisto sem vznemirjen. Dodajam plin, da bom čim prej doma in še isti moment zapisal v računalnik prve zamisli. Vem, da to moram storiti, da bom miren, pomirjen… Vem, da je to trenutek, ki ga je treba zadržati. Čeprav še nič ni dokončno, jasno, čeprav je vse še en velik vprašaj, sestavljen iz Kdo, Kje, Kako in še tisočkrat Kako … Vendar prvi občutek ob ideji je fini. Vem, da je to vžigalna kapica, ki lahko sproži eksplozijo … Ima me, da bi že kar sestavil ekipo in jih povabil k sodelovanju. To bodo morali biti »moji« igralci. Ekstremno, svojeglavo, igrivo, zafrkantsko … - to bo to. Prašičje, svinjsko. 

Na odru nastajajo zanimivi momenti: vprašanje konstrukcije pohodnih mostov, vprašanje preboja med balkonom in pohodnimi mostovi, vprašanje vodenja pletenic pod desno mansardo. Slišim o problemu vitel – cena naj bi se spremenila… Zanimivo, zanimivo. 

Pričakujem Mirjano K. in Matjaža L. Upam, da bomo prišli naprej s poletno predstavo. Upam, da bomo določili lokacijo in se dogovorili natančneje o scenografiji.
- - - 

Stvari so organizacijsko dogovorjene. Veliko se bo delalo sproti. Upam, da bo vse teklo brez težav. Da ne bodo stvari prezahtevne, da se bomo držali okvirov. 

28. maj 1998

Včeraj so mojstri na odru potegnili »vaservago«. Danes pa že žagajo I-profile. Starega lesa – vrvišča ni več in stvari se premikajo naprej. Tako je prav. 

Včeraj me je na občini g. podžupan Jurkovič vprašal, kaj je z uporabo gledališča (z ozirom na članek lutkarjev v Tedniku). Med vrsticami izvem, da je struja, ki bi zaradi pogoste gneče v gledališču (koncert pihalcev npr.) in »očitnega nedovljevanja uporabe gledališča« (lutkarji) najraje zgradila kar novi kulturni dom, ki bi pomenil seveda tudi novo institucijo, zavod … To pa, se zaveda podžupan, stane. V par stavkih sem mu razložil, da lahko tudi lutkarji uporabljajo naše prostore pod enakimi pogoji kot vsi ostali uporabniki gledališča in tudi njemu dejal, da bi se želel sam v debato o  novi kulturni dvorani še kako vključiti s strokovnimi argumenti. Zdelo se mi je, da ga pa to zelo malo zanima, občutek sem imel, da celo čisto nič. Upam, da se motim. 

Mateja je končala vnašanje na domače strani Interneta. Zdaj samo še menjamo nastavitve črk in vse bo o.k. Poteza ali dve mojstra Milana in tema »računalniki« bo zaključena. 

28. maj 1998

Obiskal sem Arhiv, prvega soseda na dvorišču, kjer bo OVINEK in zdi se mi, da ne bo problemov glede uporabe dvorišča za dominikanskim samostanom. 

30. maj 1998

Včeraj mi je Peter Srpčič povedal, da mislijo po informacijah g. Čučka v nekaj mesecih glasovati o gradnji novega kulturnega centra. Na kratko: če želimo kakorkoli prehiteti gradnjo takega centra oz. pokazati, da je smiselneje prenoviti gledališče in da bi to bilo še ceneje kot novogradnja, potem moramo ukrepati. Takoj. In danes se dobimo Peter, Andrej Šmid in jaz ter se pogovarjamo o stvari naprej. Po mojem mnenju moramo do konca junija ‘98 oddati županu, predsedniku mestnega sveta in predsedniku odbora za kulturo ter oddelku za družbene dejavnosti naš elaborat za obnovo gledališča. Nujno.⁶⁷ In še to ni garancija, da ne bodo politično izglasovali nove dvorane in jo šli gradit. Seveda kot kulturnik načeloma podpiram vsakršno pridobitev na področju kulture, vendar nov kulturni dom na Potrčevi (nekdanja skladišča) me ne prepriča. Preveč stvari se bojim: nestrokovne arhitekture, opreme, dragosti projekta, in ko bi bil končan pravzaprav ne bi prinesel neke bistveno nove kvalitete (večanja umetniški vrednosti »izdelkov«).  Bomo videli; vsekakor nisem pričakoval, da bodo stvari tekle tako hitro. Menil sem, da bi prihodnje leto bilo dovolj, če bi javno nastopili s pripravami za obnovo gledališča. 

V mestu se nekako spet širi »spor« med Branko in mano. Kako to, da se ne moreva zbogati. Prav fino, da se sam ne čutim v nikakršnem sporu. Hvala bogu se je Latin odločil za lokacijo za dominikanskim samostanom. Hvala bogu pravim, tako da ne bo kreganja in borb. 

Ivica B. jamra glede poletja. G. Brumen ga je zvabil v projekt, zdaj pa pustil na suhem. Ivica se vleče ven na idejo civilne družbe … in razglaša nekak spor med civilno družbo in institucijami. Pa saj so vendar institucije bile narejene zato, ker je obstajal nek javni, civilni interes. Če institucije, take kot so, niso v redu, je najbrž treba razmišljati o ne/ustreznosti vodstva, ne pa jih spravljati v nek konflikt. Poleg tega je tudi vprašanje, kdo je to civilna družba. Vsak si išče svoje možnosti izraza in verjamem, da Gledališče Ptuj dobro vključuje relevantne gledališke ustvarjalce s tega področja v svojo produkcijo. Tako da gledališčniki ne potrebujejo civilne družbe, ki bi varovala njihove vitalne interese.  

V ponedeljek naj bi se srečali električar, Marijan, kovinar in Franci K., da dogovorijo detajle glede nadaljnjih korakov, posegov. Tudi g. Schlamberger je klical in bo poslal skico montaže glavne zavese. Skratka stvari lepo tečejo in čakam, kje se bodo pojavili skriti problemi. Prepričan sem, da jih lahko s skupnim sodelovanjem rešimo. Vsaj doslej se je to izkazalo kot najboljši način, pristop k problemom. 

Govori s Sandro Pužun glede možnosti ureditve temnice v prvem prostoru kleti. Mislim, da je zainteresirana. Bomo videli. 

Vsekakor čutim nekak cmok v grlu, ko pomislim, da bom Janiki rekel, da bom dal možnost organizacije bara v gledališču še Mišku, ko pomislim, da bom dal prihodnjo leto fotografirat predstave Sandri namesto Stanču … To je pač del direktorovanja; če bodo »zamerili«, potem je pač to del njihovega razumevanja stvari. Gledam pač na gledališče in poskušam pripeljati najboljše možno. To pa pomeni, da se kdaj tudi zmotim oz. da je treba stvari spreminjati. 

1. junij 1998 

Teden se je začel z bliskovito naglico. Pri obisku pri g. Petrovič Alojzu sem med zapuščino g. Alfreda Bradača videl kakšnih 20 strani tipkanega teksta o zgodovini ptujskega gledališča! Upam, da bom dobil ta material. 

Z Matejo sva šla v Arhiv, kjer bo začela Mateja zbirati materiale za razstavo o zgodovini stavbe gledališča. 

V soboto smo se dobili v Mariboru pri Andreju Š. s Petrom in Andrejem ter naredili načrt za izdelavo elaborata za obnovo. Če bo narejen tako, kakor se pogovarjamo, bo super. 

2. junij 1998

Vaje za Ovinek so sinoči stekle. Tatjana je imela smolo: v Slovenski Bistrici je imela majhen karambol. Razbila je avto in pozno zvečer smo šli po njo. Tako so se vaje začele v slogu teme predstave … Matjaž želi na odru žive živali … Upam, da ne bo težav s sosedi, upam, da bodo dovolili, da prinesemo živali in da jih bomo lahko uporabili v predstavi. 

(Se nadaljuje.)

***

Pripombe in komentarji: 

66 - Zdaj, ko berem svoje zapise in raziskujem po Repertoarju ptujske premiere, vidim, da je Peter potem, čez deset let, naredil še eno premiero, nov Oj, čudežni zaboj. Očitno je prvi bil tako uspešen, da je postavil še enega. Torej je bila moja prvotna programska odločitev očitno dobra, celo čez-mandatno dobra, da jo je isto gledališče, isti režiser, postavil/o še enkrat (z drugimi igralci).
Tako, da se še malo pohvalim, ker vidim v teh dnevniših zapiskih, da non-stop nekaj dvomim in se bojim in trepetam, da ne bi šlo kaj narobe. En sam jamr.

67 – V prvi petletki smo torej naredili dvoje: omenjeni preveritveni projekt, t.j. nekakšen elaborat, ki predstavi situacijo, probleme in nakaže rešitve, ter potem tudi PGD – projekt za gradbeno dokumentacijo - načrte, ki pa so ostali samo v fasciklu. Zdi se mi, da je Andrej Šmid nato, čez leta, na javnem natečaju kandidiral s svojo arhitekturno rešitvijo, ampak, trditi pa ne upam. Mogoče bo o tem kdaj spregovoril Rene Maurin ali pa Štefan Čelan, ki bo takrat župan. (Če se spet vrnemo nazaj na časovnico, torej v junij 1989.) Andrej: si samo izrisal isti "PGD projekt" iz leta 1998 ali potem za prijavo na natečaj še kaj spremenil?