Prevedeno po: Fritz B. Simon: Anleitung zum Populismus oder: Ergreifen Sie die Macht! Heidelberg, Carl-Auer Verlag, 2. izdaja, 2024. S prijaznim dovoljenjem založbe. Vse pravice pridržane.
Kazalo
1 Čemu ta knjiga? (Program)
2 Poiščite si soborce! (Zarota)
3 Pripovedujte zgodbo, v kateri bi rad nastopal vsak! (Story)
4 Uporabite obstoječe politične strukture! (Psevdoadaptacija)
5 Borite se za pozornost javnosti (Fokus)
6 Uporabite svoj agresivni potencial (Polarizacija)
7 Umislite si sovražnika! (Tujci)
8 Kaj so dejstva in kaj pomenijo, določajte Vi! (Fake News)
9 Razglasite se za ljudskega borca proti elitam! (Narod)
10 Igrajte na klaviaturo čustev! (Emocije)
11 Uporabljajte besede kot orožje! (Sugestije)
12 Mobilizirajte množice in jih držitev v pogonu! (Raja)
13 Naj Vas slavijo kot karizmatičnega junaka! (Kult osebnosti)
14 Formirajte učinkovito bojno četo! (Kader)
15 Propagirajte grandiozno nacionalno (kulturno, etnično) identiteto! (Ideologija)
16 Gradite patriarhalno (strogo) državo (ampak takšno, ki bo poskrbela)!
(Revolucija)
16 Gradite patriarhalno (strogo) državo (ampak takšno, ki bo poskrbela)!
(Revolucija)
Po dolgem, vztrajnem in neutrudnem boju ste končno na volitvah zmagali in vlado sestavili Vi. Če lahko to storite le tako, da kot manjši partner vstopite v koalicijo z drugo stranko, si zagotovite ministrstvo za notranje zadeve. Zunanji minister je v javnosti sicer bolj ugleden, ker se nenehno pojavlja na svetovnem prizorišču z drugimi pomembnimi akterji, vendar nima veliko besede; je le izvršilni uslužbenec predsednika vlade, ki določa smernice politike. Tako kot se je v družini treba s sosedi dogovoriti o višini ograje in odstranjevanju plevela, se on ukvarja z zunanjimi odnosi družine, ki nimajo veliko opraviti z notranjimi zadevami (če ne upoštevamo občasne jeze na soseda, ki preveč glasno gleda televizijo in s tem moti družinski počitek). Notranji minister pa določa, kako so urejeni družinsko življenje in odnosi med družinskimi člani. Razpolaga s tako rekoč starševsko avtoriteto in je gospodar v hiši, saj ima on pooblastila kar zadeva policijo in notranje tajne službe. S tem resorjem lahko zato tudi iz manjšinskega položaja v vladi začnete preoblikovati državo tako, da se okrepijo sile reda in organi nadzora.
Kajti: takoj ko pridete na oblast, morate začeti demonstrativno izpolnjevati obljube, ki ste jih dali svojim volivcem. Če je narod družina, potem je država oče („Vater- Land“, „očetnjava“) in vedno tudi mati („materni jezik“, „rodna gruda“). Z drugimi besedami: skrbeti morate, da je Vaša klientela dobro preskrbljena in da lahko prosperira. Pri tem ne gre v prvi vrsti za razdeljevanje volilnih daril (darila imajo vedno zgolj kratkotrajen motivacijski ali hvaležnost vzbujajoč učinek), ampak za strukturne reforme, ki poskrbijo za to, da Vašim ljudem gre gospodarsko dobro ali vsaj bolje kot pred Vašim prevzemom vladnih pooblastil. Ljudstvo mora občutiti razliko, da bi Vas imelo za poštenega zastopnika in za Vas šli v ogenj. Na prvem mestu so uradno torej ustvarjanje delovnih mest, dovolj dostopen izobraževalni sistem ter zdravstveno zavarovanje in skrb za starost.
Vse to so naloge, ki so jih v preteklih, predindustrijskih časih opravljale družine – bile so osnovni sistem solidarnosti; zdaj, ko sta globalizacija in etično poljubna, od Boga zapuščena zahodna civilizacija, pripeljali do propada družin, kar Vi že dolgo obžalujete, mora vskočiti Vaša kot oče in mati skrbna država. Za to morate ustvariti pravice do državne pomoči, prilagoditi pokojninske pravice, vsem zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo ter izvajati gospodarsko in davčno politiko, ki ustvarja delovna mesta in radikalno zmanjšuje število brezposelnih. Najprimernejše sredstvo za to so (ker ima najhitrejši učinek) veliki državni investicijski programi.
Če se morate Vi ali država zaradi tega zadolžiti, to ni težava. Konec koncev država ni družinski proračun švabske gospodinje in, čeprav se tako imenuje, proračun države ni primerljiv z zasebnim proračunom. Dokler ne povzročite inflacije, državni dolgovi niso problem. Ne dovolite, da Vas zavedejo samooklicani gospodarski modreci, saj v svojem razmišljanju, raziskovanju in oblikovanju modelov sledijo zgolj zastarelim in protislovnim ortodoksnim nazorom in o realnem gospodarstvu nimajo pojma. Preveč so vzvišeni, da bi poznali konkretne posledice svojih - iz abstrakcij izvedenih - predlogov za ljudi z ulice. Vsi skupaj so zgolj navadni pisarniški delavci ali, bolje rečeno: igrajo se na računalnikih, in ne znajo razlikovati med simulacijo na ekranu in resničnim življenjem.
Investicije zahtevajo denar (čeprav ga država v principu lahko natisne), in tisti, ki imajo denar, Vam ga ne bodo prostovoljno dali. Zato morate Vi staro državo z njenimi neustreznimi zakoni in institucijami revolucionarno spremeniti. Predvsem ne smete upoštevati svojih političnih nasprotnikov („sovražniki ljudstva“), ki želijo zgolj ohraniti svoje pridobitve. Tu pomaga le očetovska strogost in popolna brezkompromisnost ...
Če ste sami predsednik, kancler, premier (kakorkoli se že imenuje ta funkcija) vlade, morate brez oklevanja začeti revolucionarno preoblikovati državo v skladu s svojimi zamislimi. Vaš cilj mora biti zagotoviti trajno vladavino in uveljavitev interesov ljudstva. Ker utelešate njegovo voljo in interese Vi, to pomeni: gre za trajno zavarovanje Vaše lastne moči.
Predstavniška demokracija z rednimi volitvami in menjavami vlad, liberalnimi državljanskimi pravicami, pravico do svobodnega izražanja mnenja, svobodo tiska in informacij Vam je sicer omogočila, da ste prišli na vrh države, ne da bi morali kot prejšnji revolucionarji prelivati kri, vendar pa potencialno ogroža tudi uspeh Vaše revolucije. Vse te pravice bi namreč v prihodnosti lahko bile uporabljene tudi proti Vam (= ljudstvu) in jih je zato treba na novo strukturirati in izboljšati tako, da ljudstvo ne bo več tako enostavno prikrajšano za svojo moč.
Če boste podvomili v doslej ustavno zagotovljene pravice, Vas bodo obtožili, da ste nacist ali fašist; vendar ste to najbrž na svoji dolgi poti, v svojem boju, slišali že velikokrat, tako da Vas to verjetno ne bo pretirano prizadelo. Vztrajajte pri tem: Vi zgolj izboljšujete nekoliko zastarelo demokracijo, katere pomanjkljivosti lahko občuti vsak, vsakodnevno. Vi – in Vaše gibanje – veste, kaj ljudstvo resnično hoče in potrebuje.
Logika vaših državnih reform se lahko zgleduje po zgodovinskem razvoju od fevdalnega sistema do parlamentarne demokracije: posamezne razvojne korake morate le izvesti v obratnem vrstnem redu.
Ključna točka in jedro pri tem je odprava tako imenovane delitve oblasti. Doslej je država oziroma politični sistem poskušal omejiti moč posameznikov ali posameznih vplivnih skupin (kot vsi vemo: brez večjega uspeha, saj mednarodni veliki kapital vleče niti povsod). To so poskušali doseči z odpravo klasičnega razlikovanja med vrhom in dnom z izgradnjo zapletene hierarhije (to pomeni, da tisti na dnu nadzirajo tiste na vrhu): Vlada (izvršilna oblast), predstavniki ljudstva, zbrani v parlamentu (zakonodajna oblast), in pravni sistem s svojimi sodišči (sodna oblast) si doslej medsebojno omejujejo svojo moč, si gledajo pod prste in, če je potrebno, drug drugega po prstih. Da je to v nasprotju z vsako logiko, je jasno vsakemu tretješolcu: Če se tisti, ki je na vrhu hierarhije (vladar ali vlada), mora podrediti nekomu, ki je pod njim v hierarhiji (kateremu koli sodniku ali sodišču), potem nekaj ni v redu, saj postane popolnoma nejasno, kdo ima resnično besedo in kdo mora koga ubogati.
Takšne omejitve vladne moči so v Vaši novi ustavi odvečne že zato, ker Vi oziroma Vaša vlada neposredno zastopate interese ljudstva, ne da bi za to potrebovali posredovanje poslancev. Ker razpustitev parlamenta za Vaš imidž ne bi bila dobra, zadostuje, da spremenite (ali date spremeniti) volilno zakonodajo tako, da Vaša stranka dobi veliko večino sedežev v parlamentu, tudi v malo verjetnem primeru (= »volilna goljufija«), če ne bi dobila večine glasov. Volilne okraje lahko na primer prilagodite tako, da bodo sedež v parlamentu dobili v vsakem primeru pravi kandidati prave stranke. Ali pa lahko uvedete pravilnik, da večinska frakcija dobi dodatnih nekaj sedežev, da se zagotovi sposobnost vladanja (svoboda pri oblikovanju ustreznih zakonskih predpisov ne pozna meja).
Neglede na to, kako v podrobnostih izgleda volilna zakonodaja, je pomembno, da se odpoveste ideji notranje strankarske demokracije (če ste jo kdaj sploh imeli). Vodstvo stranke mora določiti izbor kandidatov. Potem pa lahko članom stranke velikodušno dovolite, da med predlaganimi kandidati izberejo svojega. Na ta način lahko računate na lojalnost svojih poslancev; in samo tako ni razlike, ali ukinete parlament ali ne. Če poslanci delajo, kar želi vlada, je za interese ljudstva poskrbljeno. Zapletena parlamentarna hierarhija, v kateri je najnižji na vrhu, je odpravljena.
Za dopolnitev sistema, ki še zmeraj deluje kakor da bi bil predstavniški, in da bi si zasigurali svojo moč, je priporočljivo v ustavo, ki jo nameravate spremeniti, vključiti možnost posvetovalnih referendumov (če ta možnost še ni vključena). Ker ste sposobni uporabljati instrumente množične psihologije, boste – s pomočjo veličastnih možnosti socialnih medijev za demokratično delovanje na osnovni ravni – pridobili nepremagljivo sredstvo moči: ljudstvo govori in ljudstvo ima zadnjo besedo (in v demokraciji ne dopušča ugovorov).
Ostaja še nezaslišana škandaloznost, da se morate Vi kot vlada podrejati sodiščem. Tukaj je treba uporabiti podobno strategijo kot pri ravnanju s parlamentom. V nobenem primeru ne postavljajte pod vprašaj nujnosti pravnega sistema – navsezadnje živite v civilizirani državi, v kateri se konflikti rešujejo brez nasilja na sodišču, monopol države nad nasiljem pa v principu zagotavlja, da ne morejo vladati pravica močnejšega in metode divjega zahoda. Vendar pa je ta pravni sistem, ki je – kot Vi že leta javno obžalujete - koruptiven in izvaja krivosodje, nujno potrebno reformirati.
Zdaj lahko ukrepate na dveh frontah. Prvi korak je splošna omejitev neodvisnosti sodišč. Ne glede na to, kako boste to zakonsko uredili, je ključno, da imenovanje sodnikov določajo politični organi, tako da boste lahko na te položaje imenovali svoje ljudi. Ustavne sodnike v Zvezni republiki Nemčiji na primer že sedaj imenuje parlament. Vendar bi se to lahko brez težav še dodatno razširilo. Zdaj, ko ste na oblasti, se odpirajo obsežne možnosti za reforme, ki jih bo ljudstvo najverjetneje sprejelo brez večjega odpora. Prvič, ker ste dovolj dolgo dvomili v častnost sodnikov in pravičnost njihovih sodb, tako da je njihov imidž izredno slab; in drugič, ker postopkovna pravila za imenovanje sodnikov in logika pravnega sistema za navadnega državljana niso niti pregledna niti zanimiva.
Policijo in domače tajne službe bi morali sistematično razširiti. Da bi zagotovili varnost državljanov – terorizem je permanentna nevarnost –, morate ustvariti možnosti za nadzor na celotnem ozemlju: videokamere na vseh javnih mestih, nadzor celotne internetne komunikacije, obsežno zbiranje podatkov, kot so ga doslej izvajali le veliki internetni giganti. Najlažje je, če si dostop do njihovih podatkov zagotovite z zakonom in ustanovite pristojne organe. Prebivalstvo vam bo hvaležno za na ta način povečano varnost, saj tisti, ki niso storili ničesar nezakonitega, nimajo česa bati, če se njihovi podatki zbirajo in analizirajo.
Da bi lahko uveljavili svojo gospodarsko politiko, je posebej pomembno, da odpravite neodvisnost centralne banke. S svojimi posegi na trgu mora služiti Vašim političnim ciljem. Konkretno to pomeni, da morajo gospodarstvu zagotavljati poceni denar, da se zaradi nizkih stroškov kreditov lahko ustvarja in ohranja gospodarski razcvet, ki bo – poleg državnih naložb – ustvaril veliko novih delovnih mest. Vendar morate upoštevati mejo tiskanja denarja: Če bi prišlo do inflacije, bi lahko izgubili svojo bazo, saj se bo ta bala za svoje prihranke, še posebej v Nemčiji, kjer je strah pred inflacijo del kulturne dediščine, del travm nacionalne zgodovine, ki se prenašajo iz generacije v generacijo.
Kot zadnjo varnostno sidro svoje moči bi morali v ustavo vpisati zakone o izrednem stanju, da bi lahko, če vse drugo odpove, razglasili izredno stanje, ki Vam daje pravico do neovirane in učinkovite vladavine, ko so ljudstvo in njegova suverenost ogroženi s strani premočnih notranjih in zunanjih sovražnikov.
Ostaja še tako imenovana »četrta veja oblasti«, mediji oziroma svoboda izražanja in tiska. Kot že zgoraj omenjeno, Vam ta ne sme povzročati najmanjše skrbi. Tukaj vam ni treba nikomur in ničesar prepovedovati, saj zaradi družbenih medijev in s tem povezane poplave novic – resničnih in lažnih – povprečni državljan ne more več razlikovati med resničnim in lažnim. Kadarkoli lahko razširjate sporočila, ki ustrezajo Vam, ne da bi se morali v najmanjši meri ukvarjati z njihovo resničnostjo. Kdo bi bil sposoben sam in brez ustreznih virov razjasniti, katere »novice« so torej »lažne novice« in katere ne?
V odnosih z javnostjo morate uporabiti klasično in preizkušeno metodo hipnoze – tako imenovano »strategijo konfuzije«: Svojega sogovornika (tj. javnost) zmedete z množico protislovnih sporočil, kar povzroči, da se (javnost) znajde v negotovosti, izgubi trdno podlago svojega (njegovega) občutka za realnost in išče oporo; nato mu (ji – javnosti) Vi ponudite verjetno, dosledno razlago ali zgodbo, ki jo bo zmedeni državljan zgrabil kot rešilni pas. To pomeni, da Vam ni treba skrbeti, če vedno znova podajate sporočila, ki nimajo smisla, saj bodo – najmanj – Vaši privrženci v primeru dvoma krivdo pripisali sebi, da Vas niso razumeli, in naslednjo, ponovno dosledno informacijo uporabili kot rešilni pas. Vojska trolov in nešteto botov, ki so Vam stali ob strani v socialnih omrežjih in Vam pomagali priti na oblast, Vam je pri tem seveda še naprej v veliko podporo.
To strategijo lahko izvajate po vseh kanalih, ki so Vam na voljo. Vendar je dobro, če obstajajo tisk in televizijske postaje, ki so jasno na Vaši strani, tako da Vaši privrženci vedo, kje lahko najdejo informacije, kadar jih potrebujejo.
Ni treba posebej poudarjati, da morate, če obstajajo državne ali državno nadzorovane radijske in televizijske postaje, položaje vodstvenih delavcev in odgovornih za programe zapolniti z Vašimi strankarskimi somišljeniki.
O vlogi znanosti je bilo doslej že nekaj povedanega. Njihove trditve, da posedujejo objektivne resnice, morate radikalno postaviti pod vprašaj. V nasprotnem primeru ne bi mogli podvomiti v znanstvene podatke, ki ne ustrezajo Vaši politični agendi.
Ker ne morete preprosto odločiti, da naj se ugled znanosti ukine, morate ponovno igrati s pomočjo posrednika. Kot politični odločevalci imate Vi in vaši strankarski kolegi nadzor nad proračuni znanstvenih inštitutov in univerz. Ker brez denarja tudi v znanosti ni muzike, lahko Vi nadzorujete, v kakšno vrsto raziskav bo prišla muzika. Kjer so proračuni, tam se ustvarjajo znanstvene kariere, kjer pa ni denarja, mladi raziskovalci ne morejo osvojiti lovorik. Na ta način Vi tiho in na skrivaj – ne da bi se javnost tega zavedala – vplivate na izbirna merila za znanstveni uspeh, tako kar zadeva teme kot tudi protagonistov.
Nazadnje, a ne najmanj pomembno, še nekaj besed o civilni družbi. Če se državljani angažirajo, to v principu ni slabo ali nevarno. Na ta način se združujejo ljudje, ki imajo družbeno zavezo in se zanjo zavzemajo. Večinoma takšne aktivnosti hitro ugasnejo, ko ljudje, ki jih spodbujajo, izgubijo interes ali se umaknejo v zasebno življenje. Nevarne postanejo, ko se oblikujejo organizacije (tako imenovane nevladne organizacije) in se njihovi cilji lahko uresničujejo trajno, na dolgi rok – pomislite samo na škodo, ki jo je Greenpeace povzročil naftni industriji. Zato morate ohraniti nadzor nad vsemi tako imenovanimi neprofitnimi organizacijami, katerih cilji bi lahko pridobili politični pomen. Če prejemajo denar iz tujine, je vohunjenje ali sum tujega vmešavanja v notranje zadeve avtonomne države običajno dober argument za njihovo ukinitev.
Za umetnike in umetniško svobodo Vam ni treba preveč skrbeti. Umetnikov se tako ali tako ne jemlje resno. So izobčenci, ki živijo v svojem lastnem, domišljijskem svetu in za ljudstvo niso pomembni. Njihove svobode Vam ni treba postavljati pod vprašaj. Zgodovina kaže, da so umetniki za preživetje vedno bili odvisni od mecena, knezov, kardinalov, papeža ali pa enostavno državnih sredstev, saj ne ustvarjajo nobene neposredne uporabne vrednosti, ki bi jim prinašala denar. Zato se bodo iz lastnega vzgiba – ne le iz nuje preživetja, ampak tudi iz želje po priznanju, domišljavosti in narcizmu – prilagodili Vašemu gibanju in njegovim ciljem; ali pa bodo preprosto izginili v temo anonimnosti nerazumljenih genijev, ki šele po smrti dosežejo priznanje (če sploh).
Zaradi omejenega prostora lahko tukaj načrtovana reforma ostane zgolj v obliki osnutka. Grobo zasnovane obrise morajo seveda podrobno izdelati in uresničiti ustrezni strokovnjaki (pravniki, strokovnjaki za trženje, socialni psihologi itd., predvsem pa uradniki, zavezani k lojalnosti). A to je naloga izvršilnih organov, ki jih ima država – Vaša država – na voljo; in to ja več kot zadosti.
*
Prihodnjič; bližamo se koncu, še dve poglavji:
17 Pokažite nedvoumno, da ne poznate heca! (Brez smisla za humor)
***
O avtorju:
Fritz B. Simon, dr. med., univerzitetni profesor za vodenje in organizacijo; psihiater in psihoanalitik, sistemskiorganizacijskisvetovalec. Raziskovalo težišče: organizacijski in dezorganizacijski procesi v psiholoških in družbenihsistemih. Avtor in urednik približno 300 znanstvenih člankov in 35 knjig, ki so bile prevedene v 15 jezikov. Med drugimi: Toedliche Konflikte. ZurSelbstorganisation privater und öffentlicher Kriege (2001), Die Familie des Familienunternehmens (2002), Gemeinsam sind wirblöd!? Die Intelligenz von Unternehmen, Managers undMärkten(2004), Einführung in Systemtheorie und Konstruktivismus(2006), Einführung in die systemischeOrganisationstheorie(2007), Einführung in die systemische Wirtschaftstheorie (2009), Vor dem Spiel ist nach dem Spiel. Systemische Aspekte des Fussballs (2009), Einfuehrung in die Systemtheorie des Konflikts(2010), Wenn rechts link ist und links rechts. Paradoxiemanagement in Familie, Wirtschaft und Politik (2013), Einführung in die (System-Theorie der Beratung (2014), Formen. Zur Kopplung von Organismus, Psyche und sozialen Systemen (2018). Der StreitumsNadelöhr (2019), Lockdown: Das Anhalten der Welt (2020), Stalin und der Apparat (2023).
Komentar prevajalca:
Zelo možno, da se - če berete tole - spogledujete z mislijo, da bi na naslednjih volitvah kandidirali. Če se odločite, verjetno že veste, KAJ boste govorili drugim. To, KAKO boste govorili, vas lahko “pokoplje” ali pa bo razlog, da bodo volivci “kupili” vaše zamisli. Če želite: včasih imam kje kak praktičen seminar o veščinah javnega nastopanja: tukaj.
(Ampak ne se potem jeziti name, če vam bodo verjeli in boste morali preiti od besed k dejanjem ter pokazati, kaj znate.)