Prejšnje objave:

1, 2, 3, 4. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, Medklic, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 

2. september 2001

Nedelja. Pripravljam se za jutrišnji sestanek. 

Dokaj dobre ocene prejšnje sezone v počitniškem času (Delo – Pezdir in Jesenko), tudi v Večeru. 

Skiciram vse potrebno za nov začetek oz. nadaljevanje. 

Nove internetne strani stojijo. Zanimive – še posebej možnost kontaktov. 

Klical me je Aleš Novak- zainteresiran je za delovno mesto direktorja, če bi jaz odšel. Se slišiva ali vidiva prihodnji teden. 

3. september 2001

Pa smo tu. 

Tadej prišel z idejo o Ježkovih šansonih. Fajn; v OB-programu. 

Definirali sodelovanje z Romano. 

Vsak na svojem mestu. 

Pripravljamo Glasbo skozi čas.   

4. september 2001

Slikanje za portrete sodelavcev, ki jih bomo dali na spletno stran gledališča. Sicer pa obisk strani kar dnevno raste. Odslej bo v mapi sezone tudi podmapa, v kateri bodo vtisi, ki jih bodo pisali obiskovalci naše strani. 

Popoldne začenja z drugim delom vaj Miha. Prav zanima me, kako je ekipa razpoložena in kako daleč so prišli z delom. Miha pojamral, da ga je strah, da 28. 9. ne bo končano; sem ga pomiril. 

5. september 2001

Z Nevenko, Juretom in Tatjano smo dogovorili vse za Dedka Mraza. Upam, da bo res fajn. 

Bil na seji Borštnikovega – predlagal, da se festival spremeni v srečanje. Glasoval za Blaža Lukana, ki je postal selektor za prihodnji dve leti. 

Izjava o oceni varnosti zaposlenih se pripravlja. 

Vaje za Princesko tečejo normalno oz. v redu. 

Stvari so pod kontrolo. 

7. september 2001

Nagon stoji zdaj na odru. Žal je malo rezervacij. Upam, da bo nakapljalo kaj publike. 

Katji Pegan ponudil mladinsko predstavo prihodnje leto. Načeloma soglaša. 

Janja Rakuš predlagala Disco Pigs. Rekel, da se lahko slišiva šele novembra. 

10. September 2001

Blaž Lukan si je sinoči ogledal predstavo. Obisk: ne prav fantastičen, pa vendarle. 

13. September 2001

Problemi glede lutkovnega abonmaja: nekateri stari abonenti bi želeli isti sedež, nekateri stari abonenti bi istega zadržali. Mi pa smo pri podaljševanju abonmaja dali starim (samo) možnost, da vpisujejo abonma pred novimi abonenti. 

Vaje za Princesko tečejo normalno. Jutri grejo skoz; grem gledat. 

Pripravljam odprto pismo za župana. Razmišljam, kdaj naj ga objavim. Pred ali po tiskovni konferenci?  

Ekipa Marjetke na gostovanju v Gorici. 

Vlado Fridl ponudil, da bi njegova firma 3-5 % davka na dobiček, kolikor ga naj bi smela dajati kulturi, odvajala mesečno nam, namesto Davčnemu uradu RS. Preverili bomo pri Abecedi, ali ima do tega res pravico in ali lahko takšno »sodelovanje« legalno spravimo skozi papirje. Čutim negotovost in nesigurnost in ne vem, kaj naj si mislim. Ali je kaj »zadaj« ali pa je to dejansko moč izpeljati. 

Kupil sem si papir za printanje programa za SNG Maribor. Čakam Tadeja, ki prihaja s sestanka Zdus-a v MB, da mi pove, kaj se dogaja. Ali bo direktorja sprejemal stari ali novi strokovni svet. 

14. September 2001

Bil na kontrolki za Miha: fino bo. 

16. September 2001

Nedelja. Nadaljujem z delom za svojo knjigo. 

Jutri se dobimo Babškova, Savo in  jaz. Zelo me zanima, kaj bomo videli. 

V tem delu knjige veliko pisem, namenjenih županu. Kaj češ, je pač župan… 

22. Oktober 2001

Prejšnji ponedeljek so izvolili Tomaža za vodjo tehnike. Zdaj se ne bodo menjavali mesečno, pač pa bo to zmeraj Tomaž. Dobil je vse glasove tehnike, razen enega, ki ga je dobila Irena. 

Svet zavoda sem seznanil  s tem, da se mi izteka mandat. Naročili so mi, da naj ustanovitelja pozovemo, da objavi javni razpis za prosto delovno mesto direktorja. 

Andreja končala tekst. Zdaj še čakamo na fotke in njen izbor nekaj grafik pri meni. 

Alujevič in A. Novak se bosta gotovo prijavila na razpis. Vprašanje je, ali tudi Srpčič. Po mestu se govori, da se zna prijaviti tudi Branka (Bezeljak-Glazer). 

Vladu grozi dejstvo, da bo izgubil pravico do javnega dela. 

2. november 2001

Po dolgem času spet za računalnikom. 

Nič posebnega. Mir v hiši. 

Začenjam – vsaj v glavi – pakirati stvari, pospravljati pisarno, urejati datoteke, poravnavati zadnje dolgove. 

Sinoči bila tukaj Andreja in Andrej Šmid. Dogovorili zadnje stvari okoli knjige. 

5. november 2001

Znova cela ekipa na broju.  

Prevzem delavnice. Končano. 

Tomaž pričakuje računalnik, ki ga kar ni in ni. 

Finiširanje Andrejine knjige. Manjkajo še slike iz Muzeja. 

Jutri grem na sestanek z g. Vidovičem na MOP. Tema: javni razpis za novega direktorja. 

8. november 2001

Hitim s poglavji za svojo knjigo. 

Čakam na občini, da me bo g. Vidovič lahko sprejel. Ob uri, ko sva bila zmenjena, ni imel časa, ker ima usklajevanje proračuna pri županu.  

Vem, da sam ne prispevam veliko k zagonu v hiši. Malo sem že sit in komaj čakam odhoda. Vsega imam vrh glave. Nisem motiviran po domače povedano. 

Danes sem se kar zgrozil ob informaciji, da se proračun še usklajuje in bojda klesti. Upam samo, da pri nas ne bo spremembe, kajti to bi pomenilo, da bi novi direktor imel težje delo. Resnično mu tega ne bi privoščil. 

Klicala neka gospa in vprašala, ali je razpis za direktorja že bil. Še ne, rekla Simona in vprašala, kdo je ta gospa. Odgovor: Maurinova.  

9. november 2001

Bila z Anico pri Vidoviču. Nobenega problema ne vidi glede moje pogodbe. 

Obljubil sem mu, da sem pripravljen od 17. do 31. 12. delati kot v. d. 

Tamara Deu poslala pismo, v katerem se interesira za mesto direktorja. Vredno prebrati. 

Anica v strahu, da 1. 1. 2002 še ne bo novega direktorja. 

Prvi sneg zunaj. 

22. november 2001

Na pogovoru bila Tamara Deu in Rene Maurin. 

Razpis naj bi šel ven konec novembra, prihodnji teden. 

Simon Puhar je v proračunu za prihodnje leto. Igralcev ni. 

Dobili CIP za Andrejino knjigo. 6. decembra gre na tiskarski stroj. Odločeno: naklada 500 kom. 

Hitim z zaključevanji. Predvsem prijavil oba programa javnih del. 

Sestankovanje na občini glede hitrosti razpisa ni prineslo vidnih sledov.  

Če bo v MB napredek, bom prosil za skrajšanje odpovednega roka, ali dal celo takoj odpoved. 

27. november 2001

Dragi kolegi Grega, Vojko, Nešo, Tadej in stalna sodelavca Tatjana in Aljoša. 
 
Moje delo v Gledališču Ptuj se počasi zaključuje. 
Od Zato-ja do naše firme konec leta 2001 ste mi stali ob strani, v glavnem na odru in tudi sicer. 
Naša pota so se včasih križala, drugič smo šli vsak po svoje. Tako pač najbrž v življenju je. 
 
Kakorkoli: ker vas imam za "nosilne" Zato-jevce in stalne sodelavce in ker menim, da ne končujem dela samo v Gledališču Ptuj,  
pač pa zaključuje neko obdobje "Zato-jevska ideja na Ptuju", vas vabim, da skupaj z mojimi sodelavci zaključite to leto in se podamo v novo. 
 
Restavracija Perutnine Ptuj, četrtek, 13. decembra ob 19. uri. 
 
Vljudno vabim.  

Samo M. Strelec(Zelo bom vesel, če potrdite svoj prihod, da bom znal naročiti. Vegetarijanci označite svoj prihod z zvezdico***.) 

*** 

Včeraj dal Mestni svet MO Maribor pozitivno mnenje k moji kandidaturi. 

Poslal prošnjo predsedniku sveta zavoda za skrajšanje odpovednega roka. 

Razpisa še ni. 

3. december 2001

Danes se je končal razpis. Klical Srpčič, da bi danes oddal. Mislim, da je prepozen. Ampak morda bodo upoštevali še prihod po roku. Dal mi program Novak. Se oglasil Rene Maurin. Pričakujem, da se je prijavila še Tamara Deu in Miha Alujevič.  

7. december 2001

Ne vem, kdo se je vse prijavil. 

Klicali so me z MOP: na seji 21. 12. me bodo razrešili z dnem 31. 12. 2001. Zelo vredu zame. 

Finiširamo Andrejino knjigo. V ponedeljek gre na stroj. 

Moja tudi napreduje – lovim samega sebe: pri sezono 2001/2002 sem. 

13. december 2001

SNG Maribor je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala, da bo za 31. 12. 2001 od Gledališča Ptuj kupila 3 predstave: Ježka, Marjetko in Svobodno razmerje. 

Danes pošiljamo vabila za predstavitev knjige Prelomnice v razvoju ptujskega gledališča 1918 –1958. 

14. december 2001

Pakiram. 

Dobili vloge kandidatov s Kviaz-a. Prijavljeni Deu, Novak, Maurin, Jelen, Babšek. Alujeviča ni na zapisniku kviaz-a. Izločen – kljub temu, da so našli program, ker je v uvodu napisal, da se prijavlja za umetniškega vodjo in to s 1. 4. 2002 – to pa se mu je v računalniku zapisalo, ker je gotovo to del prijave, ki jo je dal v Celje. Jebi ga. Šla so vabila ven za svet in predstavitev kandidatov, ki bo 18. t. m. 

Konec.

***

Komentarji in pripombe danes ^{(25. 2. 2026)}:

Hvala, če ste kaj prebrali. 
Naj služi moj ne-več-skrivni-dnevnik kot nekakšna iztočnica. Za vse druge možne poglede na tiste čase.
Na temo preteklosti MGP sledi le še en članek: jutri, spomin na proslavo ob 30-letnici odloka o ustanovitvi GP, 4. decembra lani (2025).
Jutri zvečer (26. 2. 2026) pa vabljeni zaposloskat Vladu Novaku, ki bo po 30-ih letih znova odigral Govor malemu človeku.
Ne poznam gledališča, ki bi imelo še živo svojo prvo uprizoritev.
Hvala za vašo pozornost. Imejte se lepo. 

Obiščite tudi (povezana vsebina): MgPuzzle; portret gledališča, ki smo ga napisali skupaj.

MGP. V srcu mesta. Že od 1752.

Avtorji:
Branka Bezeljak, Melani Centrih, Savo Djurović, Matej Gajser, Liljana Klemenčič, Andrej Cizerl Kodrič, Franc Mlakar, Miran Murko, Samo M. Strelec, Andrej Šmid, Tanja Meško Tonejc, Branko Tonejc, Sonja Votolen, Stanislav Zebec

Kazalo:

Mestnogledališki puzzle. Kaj? Zakaj? Čemu?
Kratek oris zgodovine gledališča na Ptuju
Fran Žižek pred drugo vojno in ukinitev poklicnega gledališča leta 1958
Branka Bezeljak, mentorica, režiserka, organizatorka
Poklicni igralci pod okriljem društva - Aneks
Ptuj v začetku devetdesetih let 20. stoletja
1992 - Zato., Na odprtem morju
1993 - Zato., Zaprta vrata
1994 - Zato., Plešasta pevka
1995 - Zato., Krčmarica, profesionalizacija uspela!
1996/97 Direktor po sili razmer, Franc Mlakar
1996 - Govor malemu človeku, prva premiera
1997 - festival monodrame, prvič
1998

1999

ali Še 25 let do tridesetletnice!

Piki in Roni  
Štefka Valentin 
Triko
Ana in kralj, ki je padel iz pravljice 
Festival monodrame, drugič 

Franci Mlakar je prejel občinsko priznanje - oljenko za profesionalizacijo gledlališča.  
Peter Musevski, Nataša in Janez Burger so uprizorili znanstvenofantastično tragikomedio.  
Peter Srpčič je z Alenko Tetičkovič na oder postavil Štefko.  
Miha Alujevič je režiral otroško predstavo o Ani in kralju, ki je dobesedno padel iz pravljice. 
V Trikoju sta znova nastopila skupaj Nešo in Tadej, pa še ena Ptujčanka, Iva Krajnc, ter Mojca Fatur. 
Brane Šturbej pa je prejel nagrado za najboljšo monodramo (Jovanovićev Karajan C). 

Delo je končno normalno teklo.  
Počeli smo to, kar smo si želeli in za kar smo bili ustanovljeni: gledališče. 
Ko se je bližal drugi festival monodrame, smi razmišljali: prišli bodo novi in novi gledalci, zato: postavimo v avli gledališča začasno razstavo – idejne skice za obnovo. Andro je stopil v akcijo in splotal načrte, obesili smo jih na razdrapane zidove. 
“Težili” smo županu, obiskovalcem, javnosti - o razpadanju hiše sredi mesta. 
Tone Marinšek z mariborskega Ekonomskega inštitua je izračunal: prenova gledališča bi stala 2 milijona nemških mark. 

Nekdanje Zato.-jevce župan dr. Luci povabi, da si zamislimo proslavo ob 1930-letnici prve omembe Ptuja. Scenariju smo dali naslov: Trans-historia-poetovionis, s podnaslovom: Scenska maša za moške glasove in žensko telo. To telo naj bi bila missica Miša Novak. Spomnim se moških glasov, Vojko, Tadej, Nešo, kaj je bilo na koncu z Mišo, ne vem. Je sodelovala, fantje? A nisi bil tudi ti zraven, Gregor? Na koncu scenarija je bilo zamišljeno, da mladenka prižge ogenj, ki bi gorel 1930 sekund, nad prizoriščem v minoritih pa bi se izpisalo: Ptuj – mesto prihodnosti. Zmeraj se mi je zdelo, da smo na Ptuju nenehno zagledani - da ne rečem zaljubljeno zatrapani - v preteklost. Vse lepo in prav, ampak veljalo bi se zatreskati tudi v prihodnost. Ker če se sam ne zatreskaš v prihodnost, prihodnost nekega dne tresne vate; največkrat na način karambola.

Smejem se ta hip, ko prelistavam knjigo o gledališkem dogajanju na Ptuju med letoma 1992 - 2002: Blaž Lukan v Delu namreč zapiše: “Nekaj gledališč ima na internetu lepo oblikovane, informativne in redno ažurirane strani s programom za prihajajočo sezono!, tako denimo PDG Nova Gorica ali Gledališče Ptuj.” (11. 8. 1999) Ja, interenet je bil novotarija; kdo ve, ali se bo to s temi računalniki prijelo ... 

Mislil sem si: Nič, če mislim resno do konca mandata uresničiti zastavljene cilje, s katerimi sem prišel v hišo, moram do ministra za kulturo. In res, dobil sem termin. Na sestanek sem se pripravil sto na uro. Zdelo se mi je, da gre zdaj znova zares; “rodili” smo se, ampak, zdaj bo pa otrok potreboval to in ono. Minister se je pisal Jožef Školjč. 

Gnjavil sem ga s podatki: v letu 1998 je gledališče s šestimi zaposlenimi in 33,6 mio SIT donacij ustvarilo 60 % lastnega dohodka. 183 predstav si je ogledalo 41.170 gledalcev, 72-krat smo gostovali po Sloveniji. 

Minister si je vzel čas zame. Mirno je sedel za mizo in poslušal. Res poslušal - brez prekinjanja. Ne vem, če ne skoraj uro. Brez podvprašanj, brez ugovarjanja “ampak”, “toda”, “vendar” ... Uf, na dobri poti sem! Posluša me! Razume me. Argumetni ga prepričujejo, le tako naprej ... Skulirano je sedel v fotelju in jaz sem imel tako noro dober občutek. (Je bilo ministrstvo takrat še na Cankarjevi?) Cilj: financiranje s strani države.

Ko sem končal, je s tistim svojim mirnim in rahlo počasnim načinom govora dejal nekaj takega: “Dobro. Pa vi veste, koliko vas je, vseh gledališčnikov v celi državi?” 

Hitro sem pomislil. Kaj zdaj, a sem na izpitu? Je od tega odvisen moj uspeh današnjega sestanka? A bom zdaj pogrnil? Na brzino v glavi dodam k igralcem še tehniko in osebje na upravah ... Obe operi izpustim, nimam ideje, koliko ljudi je tam ... itak mogoče sodita pod glasbeni resor ...
- Ja, no ..., kakih 700 bi rekel, mu rečem. 
“Niste daleč,” je odgovoril Školjč. In nadaljeval: “In veste, kako malo nas to vse skupaj stane? Približno toliko kot obnova ene tankovske kupole ...” (Si zdaj zmišljujem, ali je bila res ravno takrat debata o nekih T-72 jugo tankih, ki so jih “dobetonirali” ali “došfasali” v železarni na Jesenicah ali v Ravnah na Koroškem?) 

Nisem mogel verjeti: stanemo premalo! Torej sploh nismo faktor?! Gledališče sploh ni “na radarju”? 
Prioritete, težišče, fokus ... vse to je za proračun države nekje drugje. 
Jutri, pojutrišnjem - poslušam danes, aprila 2025 - da bo spet tako; Evropa bo vlagala v orožje. Nič ni novega pod soncem, bi rekli naši poetovionski romanski predniki. 

Jožef Školjč me je prizemljil in za vedno tudi deziluzioniral. Kakor čarodej, ki ti izda ozadje trika in ko ga enkrat poznaš, magii ne moreš verjeti nikoli več. Zgubiš nedolžnost.
Sicer sem še vedno verjel v številke in statistike obiska in v pridnost in vse to, da lahko s takimi rečmi prepričamo financerje. 

Odprl mi je oči, minister. Nisem si mislil, da lahko nekdo tako “kul” govori o nečem, o čemer sem se sam “razvnemal” in goreče zagovarjal in vročično argumentiral in zastopal in promoviral. Prepričan, da si Ptuj, najstarejše slovensko mesto, to zasluži. 

Školjča sem povabil na Ptuj. Prišel je, si ogledal tudi gledališče in začelo se je govoriti, da bo ministrstvo našlo način, da bo sofinanciralo Gledališče Ptuj. In to menda že kar prihodnje leto. (Lidija Majnik, se ti spomniš tega obiska? Verjetno je prišel že na gradbišče obnove malega gradu - knjižnice?) 

Tega leta imamo silvestrsko predstavo, Triko; Po njej v gledališki kleti zarežemo v torto, ki je bila v obliki prenovljenega gledališča, z nekdanjim pročeljem. Torto je naredila Sabina Pišek, prvi pa je vanjo zarezal predsednik sveta zavoda Gledališča Ptuj Borut Fekonja. Hitro smo morali rezati, ker se je čokoladno pročelje že topilo. Sladki okraski na fasadi torte so odpadali.
Nakar s kozarci v rokah vsi pred gledališče, na ognjemet z gradu in odšteavnje.

Kaj bo prineslo novo tisočletje? Bo res konec sveta? Se bo računalnikom dejansko “zmešalo”, kot so napovedovali nekateri? 
Kaj bo z Gledališčem Ptuj v prihodnje? 
10 - 9 - 8 - 7 ....

Pol mandata je mimo; kaj moram narediti, da bi lahko rasli? Umetniško, kadrovsko, finančno, prostorsko? 
 

***
Enako kot zmeraj: Zbiramo vsak košček. Bolj subjektivno - bolje. Iščemo odtenke. Raznolikost bogati. Napiši svoje spomine in mi jih pošlji na: samo.strelec@gmail.com, ali odloži komentar na FB, kjer zmeraj tudi objavim članke. Hvala.