10. julij 1998

Tatjani se je na cesti smrtno ponesrečil brat. Sinoči pred predstavo je to povedal Nešo … 

Ponoven sklic direktorjev gledališč prihodnji petek. Vlada je sprejela 19. c člen v zakonu o financiranju občin, ki zadeva financiranje javnih zavodov, ki so jih ustanovile občine. 

  

16. julij 1998

Mislim, da sem na tem mesu ostal nemočen. Politika glede financiranja gledališč se bo dogajala brez usodnega vpliva našega gledališča. Samo posledično bomo lahko ugotavljali, kaj nekaj pomeni za nas. 

Na odru se stvari pospešeno bližajo koncu. Fotografirali smo se skupaj, vsi, ki delajo na gradbišču … 

  

17. julij 1998

Tako. Danes in jutri sta zadnji dve predstavi. Potem Ivo več nima časa. Sledi še gostovanje Ovinka v Radgoni in sezono smo končali. 

Pripravljati sem začel sestanek – zaključno analizo sezone in priprave za prihodnjo sezono. To bomo opravili v torek pri Ribiču. Tako bomo združili moj rojstni dan in sestanek ob koncu sezone, ki bi ga rad vpeljal kot stalni način dela.  

  

21. julij 1998

Včeraj smo imeli svet zavoda: polletni obračun. Vse je šlo o.k. G. Lidija⁷⁸ je predlagala, da se ustanovitelju pošlje sklep, naj preveri direktorjevo stimulacijo (zdaj določena na 16 %), kajti meni, da bi lahko bila vsaj 20 %. Sicer pa ni bilo nobenih problemov. Sestanek smo končali hitro in brez velikih diskusij. 

Počasi se končujejo opravila. Danes bomo imeli prvič nekakšno analizo sezone. Upam, da bomo imeli kaj od tega. Rad bi, da ozavestimo dosežke, načine komuniciranja, preverimo cilje, se pogovorimo s spremembah v prihodnji sezoni itd. 

Klical me je S. Kardum. Precej sva se pogovarjala tudi o prihodnji organiziranosti in morebitni mreži gledališč. Sam meni, da bi v tako mrežo, kakor bi jo predlagalo ministrstvo, sodil tudi Ptuj, nakar bi izvedli pogajanja med MOP in MIK glede višine so-financiranja gledališča s strani ministrstva, MOP pa bi se morala zavezati, da bo gledališče financirala z določeno višino sredstev. Tako bi država zaščitila nekakšno mrežo gledališč in hkrati zavezala ustanovitelje, da ne bi mogli denimo ukinjati dejavnosti ali ji ne namenjati dovolj sredstev. Ta scenarij je seveda zanimiv tudi za nas. Pravzaprav: za nas je zanimiv prav vsak scenarij, ki nas uvršča v mrežo obstoječega stanja. Samo scenarij g. Pelhana bi bil verjetno, če bi bil alfa in omega, za nas korak nazaj ali obtičane na sedanji točki razvoja. Kako se bo torej odigrala ta igra? 

Primerjam podatke sezone 96/97 in 97/98. Povečanje obiskovalcev iz 14 na 21 tisoč, vseh prireditev od nekaj čez 80 na 130, gledalci lastnih projektov so se od nekaj več kot 6000 povzpeli na 15500. To so številke. Seveda se zavedam, da niso zveličavne. Da niso bistvene ali odločilne. Vendar vseeno nekaj pokažejo. Sprašujem se, kako bo v prihodnje. Ali se bo rast nadaljevala? V katerem segmentu? Upadla? Zdi se mi, da imamo še nekaj malega, vendar res malega rezerve pri sedanjem številu sedežev v dvorani.  

  

29. Julij1998 

Včeraj smo zmontirali glavno zaveso. Bil sem kar malo živčen, ker jo je mojster nameraval najprej pustiti tako, da je zaprta gledala več kot decimeter izza portalov. Bil je zadovoljen. Hvala bogu je Marijan bil nezadovoljen, jaz pa jezen na denar in firmo in mojstrovo prehitro zadovoljnost in sem vztrajal, da se najde rešitev. Taka, da bo zavesa skrita za portal. Na desni strani je to odlično uspelo, na levi pa je oder nekoliko višji in zato se material nabere. Sicer je blago lepo, lepo pade in krasno teče po vodilu. 

Pričenja se dopust, vendar še niso končani motorji in portala. Hvala bogu je v glavnem konec grobih del v dvorani. Upam, da bo Franci K. hiter in učinkovit. Da bo dobro naredil sistem za odpiranje glavne zavese, da ne bo kaj narobe s stikali … 

Klical g. Vidovič: imajo denar za našo stvar: za javni arhitekturni natečaj, ki ga je treba izvesti letos. Vendar: zdaj moram dobiti omejitve zavoda za spomeniško varstvo in mestnega arhitekta, sicer ne bom mogel delati nič naprej. Oziroma je nesmiselno. Včeraj sem jima pisal in prosil za njun prispevek. Ne vem, kako bo to šlo naprej. Ali bomo lahko do zime izpeljali razpis … 

Pravzaprav se nekoliko bojim jeseni. Začele se bodo vaje, razpis za monodramo in predvsem skrajni rok za pogon stvari za javni arhitekturni natečaj. Bom zmogel tako hitro? 

  

31. julij 1998

Zadnji delovni dan. Elektrika je končana. Gledališče očiščeno. Pisarne pospravljene. Predstavitvena mapa sezone 98/99 v delu.  

Še se bom vrnil v pisarno. Še nimam občutka, da je stvar zaključena. 

V ponedeljek miting z Anico, prevzem elektro del, pogovori o problematični napravi z g. Senčarjem … Pogajanja, na kratko. 

  

1. avgust 1998 

Anica se je vrnila z dopusta. Na mizi je kup finančnih papirjev, računov … Kako se stvari ustavijo, če se ne delajo redno! Klicaj. 

Mapa: korekcije, Aničin predlog izboljšave glede prve strani. Mislim, da bo veliko bolje. 

Zaključek del na odru: finančno smo prekoračili projekt za kakšnih 8.000 Dem pri kovini in elektriki. Hvala bogu smo si pustili cca. 4,5 mio sit rezerve pri celi stvari. 

Pripravil sem plan – svoj del – za 1999. Bistvo sezone bodo lastne predstave, manjše investicijsko vzdrževanje in projekt postavitve makete nekdanjega pročelja. 

  

2. avgust 1998 

Zdaj pa bo zares konec. Anica je uredila stvari, jaz tudi glede mape. Odigrali smo Radgono. Uspešno. Publika je bila videti zadovoljna. Izgleda, da bomo stvar selili vendarle na oder; pametno. Fantje so dobro razpoloženi, jeseni, septembra nadaljujemo z Ovinkom zunaj.  

Pisarna je pospravljena. Glava tudi. Finance tudi. Zdaj z veseljem odhajam v Budimpešto. In na dolge počitnice. Želim si morja. Želim si oddaljenosti od Ptuja. Želim se v miru oddaljiti od sezone, ki je za nami.  

Posvečam se v celoti Fantu in javnemu natečaju za arhitekturno rešitev. To bosta prioriteti od septembra do decembra. Seveda ob Pismih in Finžgarju. Vendar to znamo; predstave znamo delati, tu smo odgovorni sami zase, zanesemo se lahko sami nase. Pri razpisu pa sem odvisen od drugih informacij in kooperativnosti ljudi izven GP. Ni me strah. Vem pa, da bom delal še trše kot sedaj. 

Fant. Kako bo reagirala ta starostna skupina – mladina? Bomo znali narediti predstavo, v kateri se bodo našli? To je bistveno. Ker je namenjena njim. 

Adijo pisarna, adijo dnevnik.  

Najsrečnejši bi bil, če bi se več ne srečala v tem fajlu.  

  

13. avgust 1998

Pa ja! Spet smo tu … Kajti: mapo sem včeraj oddal v tisk. Še dve, tri napakice sem odkril. Upam zadnje. Sinoči pogovori z Andrejem in Majo za Fanta. Sicer pa se bom do konca počitnic vrgel v branje besedil.  

Fant je z Ministrstvom urejen – mi je napisala Anica na listič. Fino. Končno smo se »ujeli« in si izmenjali vse potrebne specifikacije, račune, razreze in pogodbe … in to na način, kakor ustreza ministrstvu (kakor zahtevajo uradniški mlini). Super, mislim, da bomo v prihodnje vse to opravili vedno hitreje. Zdaj, ko vemo, kakšna naj bo oblika, ki najhitreje odpira vrata do denarja. 

 

14. avgust 1998

G. Kerbler je izdelal 2 fotografiji nekdanjega pročelja. Upam, da bosta Dušku⁷⁹ pomagali pri razvozlavanju detajlov nekdanjega izgleda in da bo lažje ocenil stroške za izvedbo makete v razmerju 1 : 1.  

Andrej je poslal vprašanja za g. Kolariča⁸⁰ in g. Mikuža. Zdaj smo res naredili svoje in čakamo na njuna odgovora. Potem pa z razpisom naprej. 

  

18. avgust 1998

Mape so prišle iz tiskarne. Zadovoljen sem. Fine so. »Zračne«, pregledne in informativne. Danes prva pošta odhaja tudi že na pot. 

Jezen sem na soseda, g. Torina. Zdaj bi najel naš kletni prostor, ki meji na njihovo zgradbo. Stvar povezuje z ureditvijo stopnišča, fasade, žlebovja…, kar pa nima nobene zveze. Očitno bom moral začeti v praksi trenirati in uporabljati »assertive behavior«. 

  

24. avgust 1998

Pošiljamo pošto abonentom. 

Čakamo na potrditev septembrskih terminov iz MB. Tam namreč ni nihče dosegljiv … 

  

25. avgust 1998

Drobnarije: dopisi, misli na trženje predstav, predstavitev sezone, pripravo javnega arhitekturnega natečaja. 

Neverjetno: pravkar sem sprejel klic-rezervacijo vstopnic za premiero Pisem in Fanta! Najprej sem mislil, da je pomota, da bi gospa želela rezervirati za Ovinek v septembru! Gospa Strašek⁸¹ je bila to - moram zapisati njeno ime, ker toliko časa pred premiero še nismo nikoli rezervirali vstopnic! Ali to kaj pomeni? Dober znak za novo sezono? 

(Se nadaljuje.) 

 

***

Komentarji in opombe: 

78 - Lidija Majnik; najprej je bila članica sveta zavoda (predsednik Borut Fekonja), potem pa je, z novim svetom zavoda, postala predsednica sveta zavoda.

79 - Duško Milavec, scenograf; spoznal sem ga, ko je Miran Zupanič na Ptuju in v okolici snemal svoj film Radio.doc. Ob večerih smo se držili pri Orfeju in bili smo pred premiero Plešaste pevke (1994). No, in Duško, mojster filmske scenografije, nam je posodil "eno roko" in spatiniral kulise. No, in zdaj je bil moj načrt tak: Da bi navdušili občane za obnovo gledališča - dajmo nekdanje pročelje izdelati kar kot filmsko kuliso; v razmerju 1:1, magari iz stiroporja ... ali kako se že pač delajo takšne filmske kulise. In naj to potem stoji tako do takrat, ko bo prišlo do obnove. Ideje nismo reazlizirali.

80 - Kosja Kolarič, mestni arhitekt. In Janez Mikuž, ko tže rečeno v prejšnjem članku, direktor mariborskega Zavoda za spomeniško varstvo.

81 - Na pomoč: ima kdo idejo, kdo naj bi bila "gospa Strašek"?

 

29. junij 1998

V Večeru piše, da je Tadej Toš režiser, igra pa tudi Erik Majer; ... "balkon nove dvorane pa bo segal čez portal⁷⁶" … No, tudi to se lahko zapiše novinarjem, ki morajo pisati pač o marsičem. Zakaj bi si gledališčniki domišljali, da morajo pisati o nas natančno, dosledno in premišljeno?

Sestanek z g. Šedlbauerjem.

Peter S. nekaj ovinkari okoli prestavitve premiere monodrame. Izgleda, da se mu je zakompliciralo s termini.

Županu sem predložil dva termina za srečanje v juliju.

Gledam v nebo in poslušam radijsko vremensko napoved. Upam, da bo vreme zdržalo. Jutri si bom ogledal generalko. Mislim, da so fantje šli korak naprej in verjamem, da bo predstava učinkovala.

 

30. junij 1998

Toliko stresa pa še ne: Ljubljana, občina, elaborat, sestanek direktorjev zavodov, premiera na prostem, obnova odra, dogovori za nove projekte v prihodnji sezoni…

 

1. julij 1998

Sestanek v MGL: g. Pelhan je pripravil izhidišča, merila in kriterije za vzpostavitev mreže gledališč, ki bi jih (so)financirala država. Bomo zraven? Upam, da ja.

Za premiero še dvigamo zadnja sedišča, tako da se bo dobro videlo. Marijan je uredil izposojo fosnov in materila za dvig…

Gledam v nebo: napovedujejo padavine. Bo šla nocoj prireditev srečno skozi? Fantje so videti v kondiciji in pripravljeni na soočenje s publiko.

TIC je izdal programsko knjižico za poletne prireditve. Kar v redu kljub nekim pomanjkljivostim. Vsaj prireditelji so transparentni.

Klicali so z občine in bi radi rezervirali častno ložo za premiero. Anica je komaj dopovedala, da je predstava na prostem (kjer ni lož)…

9:48 -  dežuje v LJ, dežuje v MB, deževati je začelo na Ptuju. Se bo zlilo do večera? – Kako si želim, da bi nam danes uspelo speljati premiero! Bog nam daj lepo vreme … Gledamo strani Hidrometeorološkega zavoda… Kar bo, pa bo.

14:51- prši.

15:07 – svetlo. Ne dežuje. Odhajam; držim pesti.

 

2. julij 1998

Ko smo začeli s premiero, ni deževalo. Potem je začlo. Ljudje so odprli dežnike. Samo nekaj, morda 5, jih je odšlo. Ostali so vstrajali. Skupaj z igralci. In deževalo je do konca. Bal sem se, da bo v hipu crknila elektrika … Ni se zgodilo. Škoda za predstavo, ker se mi zdi, da bi ljudje ob normalnih pogojih enormno uživali v prepoznavanju stvari, ki bi jih videli na odru. Nisem vedel, kaj naj storim: grem gor in prekinem predstavo … Spogledovala sva se z Matjažem in si rekla: s prekinitvijo ne dosežemo nič. Gremo do konca. Grozno mokro je bilo vse skupaj. Ljudem je z dežnikom kapljalo za vratove gledalcev, ki so sedeli zraven. Mimo je.

 

6. julij 1998

V soboto smo speljali predstavo. Od navdušenosti nad vremenom smo se odločili, da jo igramo tudi v nedeljo. Pa je včeraj zvečer malo pred deveto čakalo le troje gledalcev. Ja, zmotili smo se: čas je bil prekratek. Sicer pa se je sobotna publika fino zabavala in upam, da se bo vreme izboljšalo in nam omogočilo, da ta teden vendarle še odigramo predstavo, kakor smo si želeli.
Malamo poškodbe, ki so nastale na zidovih po rušenju nekdanjih cugov. Jutri bodo nadaljevalil kovinarji s sistemom za vlake. Zdaj je vsa energija namenjena delom na odru.

 

7. julij1998

Sinoči je bilo spet lepo vreme. Poln avditorij. Fina predstava. Drobne improvizacije Tadeja in Nešota. Zadovoljna publika. Tudi Jaro Novak je bil tu.

Razmišljam počasi o sezoni, ki se izteka. Razmišljam o novi. Premišljam o tem presnetem denarju in spremembah, ki se pripravljajo. Ali mi bo uspelo pripeljati kaj novega, svežega denarja iz Ljubljane? Kako bo izgledala prihodnja mreža gledališč? Bomo zraven?

Ali bomo finančno zmogli jesensko-zimsko gnečo v programu? Kako se bo iztekla investicija na odru? Bo končana do dopustov?

In seveda elaborat za obnovo: kakšni bodo nadaljnji koraki? Je vse skupaj samo predvolilna finta in pesek v oči? Ali pa je realnost? Bom zbral dovolj naklonjenosti politike, publike, javnosti in nenazadnje arhitekturne stroke za spremembo, dogoraditev letnega odra? Gospodu Mikužu⁷⁷ sem odnesel elaborat; upam, da spomeniško ne bo igralo vlogo glavne zavore.

 

9. julij 1998

Včaraj sem bil v Ljubljani. Direktorji smo imeli sestanek z ministrom Školčem. Domov sem se vrnil popolnoma zagrenjen. Obupan. Potrt. Gledališča bodo naredila mrežo repertoarnih, t.j. ansambelskih gledališč, in nato od države zahtevala, da jo zaščitijo kot nacionalni pomen. In mi bomo pri tem ostali zunaj. Prišlo bo spremembe financiranja občin in kdo ve, kaj bo to prineslo s seboj. Tolažim se s tem, da na slabšem ne bomo, vendar pa se počutim popolnoma nemočnega ali neuspešnega v prizedavanjih, da bi tudi mi bili v večji meri financirani od države.

(Se nadaljuje.)

***

Opombe in komentarji:

76 -  Tadej Toš je seveda igral, režiral pa je Ovinek Matjaž Latin; Erik Majer se je imenoval lik iz igre, igral pa ga je Ivo Leskovec; balkon dvorane bi pa naj segal čez parter in seveda ne čez portal.

77 - O, nisem vedel: letos je umrl. Zelo zelo fajn je bilo sodelovanje z njim; potem, ko sem bil v SNG Maribor in smo obnavljali Staro dvorano. Janez Mikuž je bil naklonjen obnovi, pomagal je, svetoval in res je bilo takrat "pravljica" delati z njim (bil je direktor Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru).

 

4. junij 1998

Dela na odru se nadaljujejo. Tomaž je prebil steno⁶⁸, kjer bomo naredili stopnice med balkonom levo in levim mostom v zaodrju. Tako bo imel lažji dostop do reflektorjev, kar mu bo, ko sam usmerja in regulira svetila, še kako zmanjšalo pot med lučno kabino in reflektorji. Dobili smo tudi izračun Projekte Inženiring glede ostrešja. Dovoljujejo izvedbo in pojasnjujejo, kako postopati. Marijan in Irena sta našla že kar nekaj rekvizitov in scenskih elementov. Tatjana⁶⁹ se je spomnila duhovitega članka, ki ga bomo objavili v Ptujčanu konec junija. 

Problemi z internetom in pošto. Hudiča. Jezen sem na vso to presneto tehniko … 

  

7. junij 1998

Nedelja. Grem k Andreju v MB. Da nadaljujeva z elaboratom za gledališče. Nesem fotke, katastrski načrt, svoj prispevek. Tudi Peter je začel delati na statističnih podatkih. Čeprav čakamo, da bo oddelek za družbene dejavnosti zbral podatke za kakšnih 8 let nazaj. Pogledati je treba namreč v letna poročila ZKO-ja. Prepričan sem, da lahko izdelamo dobro nalogo in jo dobro prezentiramo v javnosti. 

  

8. junij 1998

Scena na lokaciji za OVINEK je skoraj pripravljena. Sosedje se ne razburjajo in upam, da bo šlo vse po načrtih. Sašo bo narisal tudi plakat, Komunala bo posodila velik pano. G. Kodran nam vozi stvari na sceno, ureja avtomobile na sceni… Veliko entuziazma. Krasno. Oddal članek o Ovinku za Tednik in za junijski Ptujčan. Mislim, da sta dobra in da bosta dobro učinkovala. 

Sinoči sem bil pri Andreju Šmidu. Nadaljevanje elaborata. Navdušilo me je, kako si je dobro zamislil stvari. In kako sva dobro predebatirala nekatere zamisli glede novih razporeditev prostorov. Predvsem me je fascinirala ideja o poletnem odru⁷⁰, ki se lahko počasi spremeni v levi oder ob sami stavbi. Peter Srpčič čaka na podatke, da bo naredil svoj del.  

Nocoj pride Milan Pulko. Srčno upam, da bo nocoj konec zgodbe o računalnikih, internetu, out-looku itd. itn. Anica je na dopustu, mojstri na odru delajo prednji most… Stvari tečejo. Predvidoma bodo kovinarji končali do 1. julija. 

  

9. junij 1998

Fino: mreža dela, dela internet pri Mateji in Anici. Delajo celo bold fonti⁷¹ na mojem računalniku … Bravo, Milan Pulko! 

Scena na prizorišču Ovinka je skoraj nared. Tudi fantje so dobili neko posebno voljo. Dogovoril sem se s Fenosom za izdelavo velikega panoja – plakata.  

Klical me je Dušan Mlakar. Problem vidi s Srpčičem⁷²: pravi, da ima zmenjeni dve režiji, v MB in na Ptuju in da mora delati še v šoli … Povem mu, da zame ni problema: produkcijo naj bi imel namreč Peter 20. decembra, ptujska premiera pa je okrog 10. februarja. Kar zadeva mene, bi to šlo. Ne vem pa, kako se bo dogovoril z Mariborom, kako s šolo. Upam, da se bo izšlo vse v redu. 

Dobili smo nekaj podatkov iz MOP glede delovanja hiše v preteklih letih (letna poročila ZKO-ja). Upam, da bo lahko Peter iz njih kaj razbral. 

Dobili so se Franci Korošec, Tomaž in električarji g. Arnuša in počasi bodo začeli delati tudi električne zadeve. Hvala bogu. 

  

10. junij 1998

Z delom na odru so začeli tudi električarji. Zdaj pa se res že nekaj vidi … Klical Peter S.: odločil se je, da ne bo diplomiral prihodnji semester, tako da bo lahko delal Maribor in Ptuj, nato pa bo diplomiral z letnikom, ki prihaja za njim. Tako bo rešil oba svoja projekta. Upam, da se je dobro odločil, da mu bo to koristilo in da bo iz obeh režij potegnil čim več za svojo prihodnost. 

Tako. Zdi se mi, da delo resnično teče v redu, da dela vsak, kar smo se dogovorili in da je potrebno zelo zelo malo koordinacij in sprememb v planu. To je čudovito. To je spodbudno. Res je, da dela vsak svoje, nekakorazdrobljeno in nevidno delo, vendar mislim, da bo se na koncu videl skupni učinek. 

V tem trenutku klical Cankarjev dom Ljubljana: Morda prodamo tja Zaboj!!!⁷³ 

  

15. junij 1998

Počasi se bližamo tiskovni. Počasi se vidijo dela, ki jih delajo kovinarji, počasi se vidijo nove električne napeljave. Počasi hitimo proti drugi polovici del na odru. 

  

23. junij 1998

Dežuje. Nekoliko strahu glede priprave vaj za Ovinek. Fantje morajo stornirati vaje zaradi dežja. Problem elektrike, sedežev za gledalce …  

Posvet o kulturni politiki pred dnevi v Ljubljani. Kaj bo z nami? 

Elaborat za obnovo se veže. Mislim, da je odličen. 

Dela na odru s polno paro. Kovina plus elektrika. Hkrati barvanje. Vprašanje barv: vodne, oljne, za tla, les in kovino … Kako priti do iste barvne nianse?  

Končan gledališki list za Ovinek. Pripravljamo tiskovno konferenco.  

Župana sem pozval, da skupaj z občino pripravimo zahteve do države – ministrstva glede predlogov za oblikovanje nacionalnega kulturnega programa. 

Silovito hitro tečejo stvari. Veliko stvari se dogaja na enkrat. Mislil sem, da bo čas po Sobah bolj miren. Vendar ni bilo tako; ogromno je dela. 

Na spremljevalnega Borštnikovega je selektor uvrstil Elizabeth. Upam, da ne bo odpadla, tako kakor lani. 

Gospod Kolenko pri Minoritih je rekel, naj si klopi skušamo izposoditi kje drugje … Pa si jih bomo. 

Županu, predsedniku Mestnega sveta in šefu oddelka za kulturo sem poslal naslednje pismo v zvezi s kulturno politiko: 

  

Št.: 202/98 

Ptuj, 23. junija 1998 


Spoštovani gospod župan, dr. Miroslav Luci. 

  

V sredo, 17. junija 98', sem se udeležil področne razprave o kulturni politiki, ki jo je priredilo v Cankarjevem domu Ministrstvo za kulturo RS. 

Kakor veste, je država pred tik pred oblikovanjem nacionalnega kulturnega programa. 


Država namerava decentralizirati kulturne ustanove in več pristojnosti prenesti na lokalne skupnosti (občine, bodoče regije). 

  
Med vrsticami se je dalo razbrati, da bo od prisotnosti, prodornosti in vztrajnosti kulturnih ustanov in lokalnih skupnosti (!) odvisno, kako bodo oblikovana nova razmerja v financiranju kulture. 
 

Gledališče Ptuj je v odnosu do Ministrstva za kulturo RS v dveh letih svojega obstoja doseglo precejšen napredek: Ministrstvo vsako leto sofinancira en gledališki projekt, letos pa se je vključilo tudi v projekt investicijskega vzdrževanja (obnova odra). 


Menim, da lahko in da moramo v procesu priprave nacionalnega programa doseči za Ptuj in ptujske kulturne institucije še veliko več. 

Vendar: Do Ministrstva je treba nastopiti enotno, skupaj in odločno. Ne le vsak zavod kot tak, pač pa zavod skupaj z lokalno oblastjo – Mestno občino Ptuj. 
 

Zato Vas pozivam, da skupaj nemudoma definiramo konkretne strateške smernice razvoja posameznih zavodov in da se direktorji teh zavodov in predstavniki MOP sestanemo z ministrom Školčem ter predstavniki Ministrstva, da jim predstavimo, kaj pričakujemo na Ptuju od države.⁷⁴ 


Prepričan sem, da boste s svojimi političnimi (po)veza(va)mi lahko pripravili takšno srečanje. 

  
Če tega sedaj ne bomo storili skupaj, se bomo zavodi sicer bolj ali manj uspešno (iz)borili za svoj položaj v sliki državnega proračuna, vendar sem prepričan, da bomo tako dosegli najmanj, kar je možno, in s tem zamudili zgodovinsko priložnost, ko se pripravljajo spremembe oz. oblikovanje novih strukturnih razmerij. 
  

Ne bom pisal, kako je kultura pomembna za narod itd. itn… Ker: Zdaj je treba ukrepati. Takoj, skladno in odločno. Lep pozdrav, 


Direktor Gledališča Ptuj  

Samo Strelec 

  

  

26. junij 1998

Zgodovinski dogodek: Tiskovna konferenca za Ovinek, predstavitev nove sezone in: predstavitev elaborata za obnovo gledališča! Zjutraj sem elaborat predstavil županu. In: bil je navdušen. Konec julija želi govoriti o teh rečeh na županstvu. Zadevo predstavil tudi g. Vidoviču. Srečen sem, ker je stvar dobro uspela. Zadovoljen, ker smo prodrli ob pravem času! Zdaj pa pamet v roke, si mislim … 

Sinoči sem bil na kontrolki. Zanimivo bo, specifično, nenavadno. Mislim, da je treba popraviti še nekaj stvari, predvsem generalno pri Tadeju, premisliti ritme in domisliti konec. Pa bo. Veselim se. Fantje so krasni. Tudi Ivo, Aljoša, Tatjana. Super.⁷⁵ 

(Se nadaljuje.)

***

 

Opombe in komentarji:

68 – Ja, na to, kaj ima kdo v “opisu del in nalog”, nismo gledali. Vedeli smo, kaj želimo narediti, zakaj bi bilo to dobro in pogledali, kaj zna in zmore kar kdo od nas “v kolektivu”, ter šli v akcijo. 

69 – Pred dnevi smo na Sigledal.org urejali/ažurirali Tatajnin wiki članek. Pa sem ga preletel: veliko let je bila na Ptuju, ogromno je naredila, marsikaj premaknila naprej. Zelo fajn sodelavka je bila; ne na plači (honorarka), ampak doživljali smo jo “kot svojo, našo”. 

70 – Pozabil sem tudi ta detajl! SNG Nova Gorica ravnokar dobiva zunanji avditorij, prizorišče (a je že končano, a je v sklopu EPK Go-Go 2025?), Andro pa si je že takrat zamisli, da bi na tem mini dvorišču med mestnim stolpom, proštijsko cerkvijo in gledališčem, (kjer stoji velika platana in spomenik Viktorina Ptujskega), nastal priložnostni, letni oder. Zdaj sem šel brskat po starih papirjih in dejansko: zunaj je bila vrisana tribuna za gledalce, v gledališču pa prizorišče/oder. Oder, uporaben torej dvakrat: za gledalce v dvorani in poleti z gledalci na tribuni zunaj hiše, v naravni senci impozantne platane. Imenitna ideja tipa “dva v enem”. 

71 - Kakšno razkošje: odebeljeni fonti, na našem računalniku, in celo delajo! 

72 - Režiser Dušan Mlakar, med drugim tudi dekan AGRFT. Bil je moj in tudi Petrov mentor. No, in med študijem študent naj ne bi režiral naokoli, ker bi s tem moti učni proces na šoli. Petru sem dal režijo na Ptuju, dogovorjen pa je bil očitno tudi v SNG Maribor. No, v nadaljevanju vidim, itak zapišem, kako se je stvar iztekla. 

73 - Kakšno veselje! Da nas je najprej sploh kdo opazil. Potem: da je prišel kdo na Ptuj kaj pogledat od drugje. Nakar: da so nas povabili gostovat drugam. Zdaj pa: Sam prevsetli Cankarjev dom bo kupil našo predstavo! En klicaj je bil premalo, zapisal sem tri. Goljat kupuje kulturno municijo pri Davidu ;-) 

74 – No, na tole pa sem ponosen: “Zato Vas pozivam, da skupaj nemudoma definiramo konkretne strateške smernice razvoja posameznih zavodov in da se direktorji teh zavodov in predstavniki MOP sestanemo z ministrom Školčem ter predstavniki Ministrstva, da jim predstavimo, kaj pričakujemo na Ptuju od države.” Ja, doseči se je dalo kaj (pri državi), ker je občina stala za Gledališčem. Na polno. Ponosen pa sem zato, ker nisem “drukal” (navijal) samo za GP, ampak za to, da se uskladimo vsi zavodi plus MOP in gremo skupaj do ministra. Tako bi lahko v polnosti kasneje uspel EPK (Ptuj 2012, GO 2025 ...), ampak mi pač radi gledamo vsak na svoj vrtiček. Takrat sem to zgleda slutil, danes vem: mesto lahko gre naprej samo tako, da privoščiš drugemu, da uspe, da dobi, da gradi in predvsem, da ima mesto 20, 30-letni plan in vrstni red: danes si na vrsti ti, jutri jaz, pojutrišnjem smo napredovali vsi. Ptuj ni samo MO Ptuj, Ptuj je pomembno (najstarejše) mesto v državi RS; če je to res, je prvi boter mesta minister za kulturo. Botrica pa vlada, ki naj se kiti s svojim (kao) najstarejšim mestom. In zato zakita marsikaj, kar je razdrapano in razpadajoče (mislim tako na materialno kot na nematerialno). 

75 – Predstava Ovinek ... - je izjemno uspela. Ruda in Tona, Tadej in Nešo, sta na oder uvedla “kicarščino”. Ko smo potem nekoč gostovali v Desklah (na Sverenem Primorskem), smo na teren s seboj nesli poleg gledaliških listov še papirje, ki so bili nekakšen kicarsko-slovenski slovar. Sicer ne vem, če je publika sploh imela kaj od tega; nisem šel na gostovanje, da bi videl, ali je ta kicarsko-fundamentalističen dialekt sploh rezoniral v dvorani. Sploh pa mi ni jasno, kako smo na odru, v dvorani lahko igrali nekaj, kar je imelo pravi smisel šele v tistem slikovitem dvorišču za Dominikancem. Danes to dvorišče ni več enako. Takrat je bil to nekak robni rob Ptuja. Če je komu do osvežitve spomina na Ovinek, si lahko celotno predstavo pogleda na youtube kanalu. Seveda na črno. (Ampak, imam črno na belo: sem vam povedal, da gledate na lastno odgovornost ;-)